| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Formativno spremljanje pri pouku družbe
Katja Potočnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Ključne besede: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Objavljeno: 13.12.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (8,19 MB)

2.
Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju
Lorena Horvat Kežmah, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj – malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujane ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so zapisane temeljne značilnosti kamišibaja, zgodovinski razvoj na Japonskem in na Slovenskem, značilnosti kamišibajkarja ob njem in pripovedovanje z vrtčevskimi otroki. Namen je bil otroke seznaniti s kamišibajem, predstaviti njegove značilnosti preko pripovedovanja in poustvarjanje svojega lastnega kamišibaja ter spodbuditi pripovedovanja ob njem. S pomočjo teoretičnega znanja je bil izdelan avtorski kamišibaj, ki je bil predstavljen otrokom v vrtcu. Za obravnavo je bila izbrana ljudska pripovedka, ki izvira iz Prekmurja. Podane so bile značilnosti pripovedk in pravljic, zgodovinski pregled Prekmurja v tistem času in podrobnejšo analizo pripovedke. Najpomembnejši zbiratelj tistega časa je bil učitelj Jurij Kontler, ki je zbral več kot 50 ljudskih pravljic in pripovedk. Za ustvarjalni svet kamišibaja je bila izbrana pripovedka z naslovom Kak se je ženila veverca.
Ključne besede: Kamišibaj, poustvarjanje otrok, zgodovinski razvoj, ljudska pripovedka, Prekmurje.
Objavljeno: 10.11.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

3.
Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovenskem knjižnem jeziku, Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča
Mojca Hauptman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Ključne besede: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 234; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (748,90 KB)

4.
60 let študija tehnike v Mariboru
2021

Opis: Publikacija 60 let študija tehnike v Mariboru opisuje razvoj Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko; Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo. Vsebina publikacije nas vodi skozi pregled zgodovine in pomembenjših mejnikov od vpisa prvega študenta do ločitve fakultet oz. ustanovitve štirih novih fakultet. Sledi predstavitev vsake fakultete z nagovorom dekana oz. dekanice in pomembenjšimi dosežki v zadnjih letih. V zadnjem poglavju se publikacija posveča razvoju in opisu delovanja Knjižnice tehniških fakultet.
Ključne besede: visoko šolstvo, univerza, zgodovinski pregled, razvoj, tehnika, študij, inženirstvo
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 39
URL Povezava na datoteko

5.
Zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018
Špela Chomicki, 2020, magistrsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je v človeški družbi oblikovalo veliko kompleksnih družbenih pojavov, med katere sodi tudi šport, ki se je s svojimi panogami oblikoval v skladu z družbenimi in političnimi spremembami. Zgodovinskemu razvoju atletike lahko sledimo od časov antične Grčije, ki se je v moderno športno panogo razvila tekom 19. stoletja. Razvoj športa in atletike na Slovenskem v 20. stoletju je sledil razvoju v Evropi in se oblikoval skladno s političnimi dogodki, s spremembami družbenega reda, s pojavom množične kulture in prostega časa. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018. Njen začetek iščemo nekje na začetku 20. stoletja, ko sta delovali društvi Sokol in Orel, čeprav nista gojili samo atletskih disciplin. V obdobju pred Veliko vojno je na Ptuju delovalo tudi nemško telovadno društvo oziroma Turnverein. Dejavnosti društev so bile prvič prekinjene med prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je na Ptuju delovalo več športnih društev, za razvoj atletike pa so bila pomembna Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel in Športni klub Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1919. V Športnem klubu Ptuj so ustanovili več sekcij, med njimi tudi atletsko, kar danes velja za začetek organizirane atletike na Ptuju. Društveno delovanje je bilo ponovno prekinjeno med drugo svetovno vojno. Obdobje po drugi svetovni vojni je nato vodilo v pospešen razvoj atletike. Šele po letu 1945 smo na Ptuju lahko priča procesu vse večje specializacije in profesionalizacije tako v atletiki kot v športu nasploh. Glavno gonilo razvoja atletike je na Ptuju vse do leta 1980 predstavljalo Telesno-vzgojno društvo Partizan (dalje: TVD Partizan) z močno atletsko sekcijo. Z leti je sekcija postala vse uspešnejša in na njenih temeljih so 29. februarja 1980 ustanovili Atletski klub Ptuj (dalje: AK Ptuj). Jedro pričujočega magistrskega dela predstavlja razvoj AK Ptuj do razpada Jugoslavije, ustanovitve samostojne države Slovenije in delovanje kluba do danes. V letu ustanovitve kluba je začel svojo športno kariero ptujski olimpijec Mirko Vindiš, po katerem nosi ime atletska šola, ustanovljena leta 2003. Istega leta je bila izvedena prenova Mestnega stadiona Ptuj s preplastitvijo atletske steze z umetno maso in ureditvijo nove opreme, za kar so si v AK Ptuj prizadevali vse od ustanovitve v letu 1980. V obdobju po obnovi stadiona je prišlo do večje specializacije in profesionalizacije znotraj AK Ptuj, ki ima danes mladinsko, člansko in veteransko sekcijo.
Ključne besede: zgodovina atletike, zgodovinski razvoj atletike na Ptuju, Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel, Športni klub Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Partizan Ptuj, Atletski klub Ptuj, rezultati ptujskih atletov in atletinj
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 367; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

6.
ZGODOVINA DELAVSKEGA GIBANJA
Barbara Arzenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Delavec nekoč in danes. Delavec se je boril tako včasih, kot se mora še danes boriti za svoje pravice. Prikazala bom zgodovinski razvoj delavskega prava, od neorganiziranih začetkov do danes. Pravice, kot jih poznamo danes, niso samoumevne, ampak so plod trdega in dolgotrajnega boja delavcev iz celega sveta. To je bil boj za delavske pravice, pravice žensk in otrok, hkrati pa boj za človekove pravice. Uspeli so doseči mednarodno priznanje, pravno zaščito. Pa vendar se borijo dalje, saj so kapital in delodajalci vedno močnejši, delavci pa so kljub vsej pravni zaščiti vedno šibkejši. Torej se zgodovina ponavlja, samo v drugačni obliki.
Ključne besede: delavsko gibanje – zgodovinski razvoj – delavec – organizacije – sindikati – Slovenija - izzivi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (329,64 KB)

7.
ZGODOVINSKI RAZVOJ OSNOVNE ŠOLE TONČKE ČEČ OD LETA 1961 DO DANES
Danijela Lapornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik.
Ključne besede: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 1478; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
ANALIZA VPLIVA PRETEKLIH PRELOMNIH DOGODKOV NA DANAŠNJE STANJE INTERNETA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Urban Založnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Internet se je v zadnjih dvajsetih letih razširil na vse konce sveta ter tako postal najhitrejši rastoči medij. Prav zaradi vsakodnevne uporabe smo se odločili raziskati, kakšna je zgodovina nastanka interneta ter kateri dogodki so pripomogli k širitvi interneta v Sloveniji. Diplomska naloga obravnava prelomne dogodke pri nastanku interneta in kako je dosegel tudi Slovenijo. Osredotočili smo se predvsem na čas pred osamosvojitvijo Slovenije in čas po njej. Dejstvo je, da je internet še vedno najbolj razvit v ZDA. S preučitvijo literature in intervjujem s strokovnjaki s področja interneta je bilo ugotovljeno, da so bili Slovenci med vodilnimi v bivši skupni Jugoslaviji, ki so spodbujali razvoj interneta. Predstavili smo tudi različne protokole, ki so bili v uporabi, kakšen nabor storitev je bil na voljo ter različne organizacije, ki so pripomogle k razvoju interneta in s tem posameznike, kateri so bili najbolj dejavni na tem področju.
Ključne besede: zgodovinski razvoj interneta, internetno omrežje
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 769; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (829,70 KB)

9.
FORENZIČNA PSIHOLOGIJA IN VERODOSTOJNOST PRIČ (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Nina Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh. Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis". Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Ključne besede: forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 2443; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (4,93 MB)

10.
Zgodovina vrtcev na Koroškem
Katja Toš, 2012, diplomsko delo

Opis: Predšolska vzgoja se je na Koroškem začela pojavljati že zelo zgodaj v devetnajstem stoletju, ko so se začeli ustanavljati DID-i, tako imenovani domovi iger in dela, ki so se tekom let svojega delovanja, nekje v petdesetih letih prejšnjega stoletja, preimenovali v vrtce, in tako je ostalo vse do danes. Sprva so bili ti domovi precej slabo obiskani; starši ustanove niso poznali, otroke so raje imeli doma, sčasoma pa so takšno obliko varstva začeli sprejemati, kar se kaže tudi v vsakoletnem porastu vpisa otrok. V samem začetku so te ustanove nudile možnost celodnevnega varstva, ki je otrokom namenilo tudi obroke hrane, nato pa se je počasi začel izoblikovati določen delovnik, po katerem so domovi obratovali. Financirali in ustanavljali ter vzdrževali so jih običajno okrajni ljudski odbori, okoliška podjetja ter skromni prispevki staršev. Ker takrat poklic vzgojitelja predšolskih otrok na Koroškem še ni bil toliko razširjen, so bile sprva na ta mesta postavljene »vrtnarice«, ki so kasneje, tekom svojega dela, naredile šolo ter si tako pridobile ustrezno izobrazbo in izkušnje za delo z otroki. Že tedaj so se vodilni v vrtcih zavedali, da je za dobro prakso potrebno tudi nenehno izpopolnjevanje na določenem področju dela, zato so poskrbeli za številna srečanja, konference in seminarje, kjer so se vzgojiteljice srečevale, izmenjavale mnenja, ideje in izkušnje. Vrtci, ki so takrat delovali v okviru šol, s katerimi so si delili tudi stavbo, so morali delovati po strogih navodilih in načelih šol ter inšpektorjev. Skupine po trideset in več otrok je obvladoval zgolj en vzgojitelj, kar se je do danes tudi spremenilo; postopno so se namreč začele poleg vzgojitelja uvajati tudi varuhinje oziroma kasneje imenovane pomočnice vzgojitelja, ki so pomagale samo delno, danes pa sta v skupini prisotni dve strokovni delavki, ki se časovno dopolnjujeta glede na predpisane kriterije sočasnosti. S sprejetjem prvega kurikula za vrtce pa se je spremenil tudi način dela: slednje je postalo bolj sistematično, poleg varstva pa je vsebovalo tudi elemente vzgoje in izobraževanja. Tako se je skozi leta obstoja razvijalo in napredovalo tudi področje predšolske pedagogike in vzgoje, kar je pripeljalo do tega, da imamo danes na izbiro mnogo različnih oblik vzgoje, ki jih izvajajo različni vrtci; seveda je standardna oblika predšolske vzgoje in varstva še vedno najbolj razširjena. Kot prvotni ustanovitelj te tradicionalne oblike je priznan Friderik Frobel, ki je že leta 1840 ustanovil prvi sodobni vrtec v Evropi. Poimenoval pa ga je »Kindergarten«, torej otroški vrtec. Osnovna ideja te poteze je bilo prepričanje, da je z vzgojo treba začeti čim bolj zgodaj, naravnana pa naj bo v smer razvoja otrokovih naravnih sposobnosti ter njegove moralnosti. Osrednja dejavnost naj bo otroška igra, ki naj se povezuje z drugimi vsebinami: likovno in glasbeno vzgojo, naravo, jezikom in praktičnim delom. Deset let za vrtcem, torej leta 1850, pa je Frobel ustanovil še kolidž za ženske, kjer so dekleta lahko pridobila izobrazbo vzgojiteljice predšolskih otrok. Vedno bolj uspešno pa tej obliki konkurirajo druge, od vrtca montessori do valdorfskega vrtca in vrtca, ki izvaja High Scope Curiculum. Koroška, ki sicer velja za eno izmed dežel v Sloveniji, ki razvoju sledijo nekoliko počasneje, je na področju predšolske vzgoje kar v koraku s časom. Vrtci se tudi tukaj vedno bolj modernizirajo, delež vpisanih otrok se veča, vključujejo in preizkušajo pa se tudi drugi, drugačni modeli dela. Sicer so starši večinoma do novosti sprva precej skeptični, a ko zadeva steče tako, kot je bilo zamišljeno in načrtovano, so zadovoljni tudi oni in pa seveda akterji vzgojnih programov, otroci.
Ključne besede: Domovi iger in dela, vrtci na Koroškem, zgodovinski razvoj vrtcev, Reggio Emilia, starši in vrtec.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 3265; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (564,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici