1. Poglavja o različicah slovenskega jezikaMarko Jesenšek, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Marko Jesenšek: Poglavja o različicah slovenskega jezika je dvanajsta samostojna knjiga vrhunskega, danes nedvomno najboljšega poznavalca zgodovine slovenskega knjižnega jezika in njegovih pokrajinskih različic. Gre za knjigo razprav in člankov o dvojničnem razvoju slovenskega jezika. Obsega osemnajst poglavij v petih razdelkih: (1) Slovenske knjižne različice in poenotenje knjižne norme, (2) Kranjski knjižni jezik, (3) Prekmurski knjižni jezik, (4) Vzhodnoštajerska pokrajinska knjižna različica in (5) Enotni slovenski knjižni jezik. Osredinja se na vprašanje normativnosti in narečnosti slovenskega jezika, ki je imel do sredine 19. stoletja dve knjižni različici. Glavno znanstveno spoznanje monografije je, da se je knjižna prekmurščina oblikovala na enak način kot knjižna kranjščina, in sicer kot stranski dosežek slovenskega protestantizma.
Ključne besede: zgodovina slovenskega knjižnega jezika, različice slovenskega jezika, kranjski knjižni jezik, prekmurski knjižni jezik, enotni slovenski knjižni jezik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (23,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Knjižnojezikovna obdobja po ToporišičuNatalija Ulčnik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek se osredinja na periodizacijo razvoja slovenskega knjižnega jezika, predstavljeno v Toporišičevih delih, zlasti v Slovenski slovnici (1984, 2000), kjer najdemo avtorjevo delitev na sedem obdobij knjižnega jezika, od reformacijsko-protireformacijskega (1550-1615) do modernega obdobja (1900-). V prispevku so preverjena merila za ločevanje posameznih obdobij, izhajanje iz predhodnih periodizacijskih poskusov, avtorjev inovativni pristop k problematiki ter uveljavljenost njegove periodizacije v stroki. Toporišičeva delitev je ovrednotena tudi z ozirom na nove raziskovalne vidike ter na drugačna poimenovanja in drugačne časovne zamejitve.
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, slovenska slovnica
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 15
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Breda Pogorelec: Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Jezikovni spisi I. Ljubljana: ZRC SAZU, 2011. 499 str.Emil Tokarz, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: ocene in poročila, Breda Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika, Stilistika slovenskega knjižnega jezika, slovenščina, zgodovina jezika, stilistika
Objavljeno v DKUM: 12.02.2018; Ogledov: 2407; Prenosov: 265
Celotno besedilo (324,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Jezikovno vprašanje na slovenskih taborihLucija Rap, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Jezikovno vprašanje na slovenskih taborih obravnavam razvoj slovenskega knjižnega jezika do nastanka taborov, boj za individualnost in enakopravnost slovenščine v habsburški monarhiji oziroma kasnejši Avstro-Ogrski, časopise, ki so pomagali širiti idejo Zedinjene Slovenije, taborske resolucije in retoriko govorov posameznih govornikov. Ugotavljam, da se med taborskim gibanjem narodno-politično vprašanje izenači z jezikovnim. V vseh resolucijah so jasno izražene zahteve, ki so jih govorniki na taborih razložili ljudstvu pogumno, odločno in eksplicitno. Hoteli so realizacijo svojih zahtev in ne le praznih obljub vlade. S pritegnitvijo ljudstva na svojo stran so bili skupaj močnejši, pri čemer so poleg taborskega gibanja pomembno vlogo odigrali časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar in Novice, ki so nazorno poročali o taborski govorih in samem dogajanju na teh množičnih političnih shodih. Osredotočila sem se na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, edinega posavskega v Sevnici in na največjega slovenskega v Vižmarjah pri Ljubljani. Za analizo sem si izbrala odlomke govorov treh govornikov, ki so nastopali na vseh treh taborih: Valentina Zarnika, Radoslava Razlaga in Josipa Vošnjaka. Dodatno sem analizirala še odseke govora osrednje slovenske politične osebnosti Janeza Bleiweisa na vižmarskem taboru in pomembnega narodnoprebudnega duhovnika Božidarja Raiča na ljutomerskem taboru. Kot gradivo so mi služili omenjeni trije časopisi.
Ključne besede: taborsko gibanje, zgodovina slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, slovensko narodno vprašanje, Zedinjena Slovenija, resolucije, taborski govori, taborski govorniki, ljutomerski tabor, sevniški tabor, vižmarski tabor, jezikovno vprašanje na slovenskih taborih.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2011; Ogledov: 2916; Prenosov: 454
Celotno besedilo (1,44 MB) |
