| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V STARI GRČIJI
Katja Kovačič, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgajanje in izobraževanje otrok ter mladine sta izjemno pomembna elementa vsakega naroda. Znanje, duhovna razgledanost in razvijanje spretnosti ter sposobnosti imajo že od nekdaj velik pomen in tega so se zavedali že v antičnih časih. In prav zaradi tega je Grčija v času svojega zgodovinskega razvoja, pod vplivom družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začela ustanavljati šole. Do formiranja prvih šol je prišlo okrog 6. stoletja pr. Kr., posledično pa tudi do pojava poklicnih učiteljev. Šole so obiskovali le dečki, ki so bili v njih deležni predvsem elementarnega znanja (branje, pisanje računanja), veliko pozornosti pa so namenjali tudi telesni vzgoji. V 5. stoletju pr. Kr. se je s prihodom sofistov začelo uveljavljati tudi neke vrste višje izobraževanje. V antični Grčiji je prišlo tudi do nastanka prvih pedagoških idej in teorij, ki so nato s Sokratom, Platonom, Izokratom in Aristotelom postavile temelje za razvoj pedagogike kot znanosti.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, paideia, zgodovina pedagogike, antika, Grčija
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 8532; Prenosov: 1554
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V ANTIČNEM RIMU
Tina Slatinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje otrok sta izrednega pomena za vsak narod, česar so se zavedali že v antičnih časih. V izobraženosti naroda se namreč skriva tudi moč države. Več kot bodo državljani vedeli in bolje kot bodo usposobljeni za neko delo, večja bo tudi moč države, tako politična kot gospodarska. Prav zaradi teh vzrokov so tudi v Rimu v teku svojega zgodovinskega razvoja pod vplivom družbenih, kulturnih in političnih sprememb, zaradi katerih je prišlo tudi do potreb po širši in globlji izobrazbi, začeli ustanavljati šole. Šole so bile sprva malo številčne, sčasoma pa je njihovo število začelo naraščati. Zraven elementarnega pisanja, branja in računanja, so večjo pozornost začeli polagati tudi drugim vedam, in sicer literaturi, slovnici, retoriki. Metode poučevanja so bile pri Rimljanih precej podobne grškim, če ne celo enake. Razlog tiči v tem, da so Rimljani, tako kot na mnogih področjih, tudi na področju izobraževanja posnemali Grke. Antično obdobje je na področju vzgoje in izobraževanja postavilo pomembne temelje, na katerih so dalje gradili drugi narodi, ki so črpali iz njihovih dognanj in pedagoških idej ter jih nato prilagajali novemu času in okoliščinam.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, pedagogika, antika, zgodovina pedagogike, antični Rim, rimsko šolstvo
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 5775; Prenosov: 982
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
4.
PROGRESIVNA PEDAGOGIKA - MOZAIK NAPREDNIH IDEJ, KI SO SPREMENILE ŠOLSTVO
Suzana Mati Regvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje se je skozi čas spreminjala v skladu s političnimi, ekonomskimi in družbenimi spremembami. Hkrati s spremembami v učnih načrtih in oblikami poučevanja se je spreminjal tudi položaj učitelja in učenca. Na prelomu 19. v 20. stoletje se je pojavilo gibanje, ki je na temeljih smernic naprednih pedagogov kot sta Pestalozzi in Rousseau, postavilo v ospredje izobraževanja otroka, njegove potrebe in interes. V Združenih državah je John Dewey postal osrednja oseba gibanja, ki ga poznamo pod imenom progresivna pedagogika. Pod tem pojmom se pojavljajo različna gibanja, ki jim je skupno nasprotovanje tradicionalni vzgoji in izobraževanju. Zaradi različnih interpretacij ostaja progresivna pedagogika, v Sloveniji bolj uveljavljena pod imenom reformska pedagogika, predmet razprav in kritik, predvsem s strani tako imenovanih tradicionalistov, ki ji očitajo, da so posledica takšne sodobne vzgoje otroci s pomanjkljivim znanjem.
Ključne besede: progresivna pedagogika, tradicionalno izobraževanje, Dewey, zgodovina pedagogike, reformska pedagogika, sodobna vzgoja
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 872; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (560,93 KB)

5.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

6.
Pojmovanje vzgoje v slovenski duhoslovni pedagogiki po prvi svetovni vojni
Ana Šmidhofer, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava analizira pojmovanje vzgoje v slovenski duhoslovni pedagogiki po prvi svetovni vojni in pokaže, kako so razumeli vzgojo vodilni predstavniki te pedagoške smeri: Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala. Uvodoma smo orisali temeljne značilnosti duhoslovne pedagogike v Nemčiji, od koder ta pedagoška smer izhaja. Nato smo predstavili bistvene poteze slovenske duhoslovne pedagogike. Jedro razprave analizira razumevanje vzgoje (in z njo povezanih pojavov) pri Ozvaldu, Čibeju in Gogali. V sklepu smo nakazali položaj te pedagoške orientacije v drugi polovici 20. stoletja ter njeno aktualnost s stališča sodobne pedagogike.
Ključne besede: duhoslovna pedagogika, zgodovina pedagogike, vzgoja, Slovenija, sodobna pedagogika
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 304; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (400,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici