1. ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEMKsenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah.
Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo.
17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije.
Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777.
Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole.
Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 0 |
2. Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti FlorijanKatja Poharc, 2018, magistrsko delo Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 1750; Prenosov: 184
 Celotno besedilo (3,78 MB) |
3. Zgodovina osnovne šole Maksa Durjave od 1945 do danesTeja Zorec, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomske naloge je Osnovna šola Maksa Durjave. Namen dela je bil raziskati in potem predstaviti nastanek in delovanje Osnoven šole Maksa Durjave od njenega začetka do današnjih dni. Za boljše razumevanje nastanka šole je bil potreben vpogled v širšo zgodovino samega šolstva na slovenskem ozemlju. Ker se šola nahaja v Mariboru sem predstavila tudi mesto in raziskala kako je to vplivalo na razvoj Osnovne šole Maksa Durjave. Največja prelomnica za šolo je bila leta 1960/1961, ko je šola končno dobila svoje prostore in se je tako iz Žolgarjevi ulici št. 4 preselila na Ruško cesto 15 ob reki Dravi, kjer stoji še danes. Veliko truda je bilo vloženega v samo izgradnjo šole. Šola pa je prav zadihala šele, ko so vanjo vstopili učenci, ter napolnili šolske prostore z otroškim smehom in željo po raziskovanju in učenju vsega novega.
Zanimali so me predvsem začetki šole in kako se je skozi čas spopadala z številnimi ovirami, ki so ji stale na poti. Od samega začetka pa vse do danes je na šoli prišlo do velikih sprememb tako v zgradbi kot tudi v neposredni bližini šole. Že v njenem samem začetku, ko je na Ruški cesti 15 stala še Magdalenska deška osnovna šola je šolo zadela bomba in to kar 2x. Prvič jo je zadela 13.februarja 1945, ko je bomba zadela šolo in jo delno porušila. Ponovno jo je bomba zadela 1.marca, ko jo je dokončno porušila. Na tem mestu je je kasneje odprla svoja vrata nova Osnovna šola Maksa Durjave.
Podrobneje sem se poglobila v samo organizacijo pouka in ugotavljanju katere interesne dejavnosti so potekale tekom šolskega leta. Skozi desetletja se je spreminjalo tudi socialno stanje družin učencev, kar je tudi posledično vplivalo na zdravstveno stanje otrok. Skozi vsa leta sem sledila končnemu uspehu učencev in ga primerjala.
Pri nalogi sem uporabljala več raziskovalnih metod za nastanek teoretičnega diplomskega dela: deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda in postopek zbiranja podatkov.
Ključne besede: Osnova šola Maksa Durjave, zgodovina šolstva na slovenskem, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo, učni uspeh.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 3996; Prenosov: 138
Celotno besedilo (3,34 MB) |
4. Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem TomažuNina Slavinec, 2016, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Zgodovina osnovnega šolstva pri Svetem Tomažu. Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj šolstva pri Svetem Tomažu od začetkov do danes ter jih primerjati z razvojem šolstva na Slovenskem. V letih od nastanka »pouka« pa do danes se je zgodilo kar nekaj sprememb v lokaciji šole, v katerih je potekal pouk, spreminjala se je organizacija pouka, upadalo in naraščalo je število učencev, spreminjale so se dejavnosti, ki so spremljale šolsko delo, prav tako pa pomembni dogodki v šoli in izven nje.
V diplomskem delu sem predstavila občino Sveti Tomaž, ki spada med mlajše občine v Sloveniji, saj je nastala leta 2006. Opisani so tudi kraji, ki sestavljajo občino, njene znamenitosti in društva.
Prve oblike pouka so se pri Svetem Tomažu po zapisih kronik začele leta 1780, ko je Tomaž Pergar v takratni mežnariji imel eno šolsko sobo, v kateri je poučeval učence. V nadaljnjih letih se je šolska zgradba dograjevala, končno lokacijo je dobila leta 1972, ko so postavili novo šolo z 12 učilnicami. Leta 1999 so šolo adaptirali in zraven postavili veliko telovadnico.
Pri pisanju diplomskega dela so uporabljene tri metode urejanja in zbiranja podatkov: deskriptivna, komparativna in zgodovinska metoda. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov na podlagi zapisanih kronik ter v diplomsko delo vključila tabele in slikovno gradivo za boljšo predstavo.
Ključne besede: šola, šolstvo, zgodovina šolstva, osnovna šola Sveti Tomaž, šolska kronika.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1862; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,57 MB) |
5. |
6. POTREBA IN PRILJUBLJENOST PREDMETA NAUK O GLASBI V GLASBENIH ŠOLAHJudita Ilenič, 2014, diplomsko delo Opis: Pogosto se pojavlja vprašanje o potrebnosti teorije glasbe oziroma Nauka o glasbi v glasbenih šolah. A nujnost predmeta se kaže že iz zgodovinskega pregleda glasbenega šolstva na Slovenskem, saj je bil omenjeni predmet od samega začetka v predmetnikih glasbenih šol. Brez znanja teorije ni glasbene pismenosti. To je potrdila tudi raziskava, v kateri se učitelji instrumentalnega pouka zavedajo, da v okviru svojega pouka ne zmorejo poučevati še teorije glasbe. Tudi učenci se zavedajo, da je znanje iz teorije splošna izobrazba vsakega glasbenika in da jim pomaga pri igranju na instrument. Raziskava je zavrnila tudi znani stereotip o nepriljubljenosti predmeta, saj je pokazala, da večina učencev rada obiskuje pouk NOG, čeprav pri njem pogrešajo več povezovanja teorije s prakso in uporabo modernih učnih sredstev pri pouku. Manj priljubljeno je seveda dejstvo, da se je nekaterih stvari potrebno naučiti in jih vaditi, učenci pa priznavajo, da to počnejo samo pred ocenjevanjem. V raziskavi se problem predmeta pokaže še v neusklajenosti učnih načrtov, saj NOG v prvih treh razredih v snovi zaostaja za instrumentalnim poukom. Rešitev za večjo priljubljenost in boljšo uporabnost predmeta je v spremembi učnega načrta v prvih treh razredih predmeta NOG in v večji povezanosti teorije s prakso.
Ključne besede: teorija glasbe, nauk o glasbi (NOG), potreba in priljubljenost, zgodovina slovenskega glasbenega šolstva, učni načrt, glasbena šola.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2014; Ogledov: 2380; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1023,85 KB) |
7. OSNOVNA ŠOLA BREŽICE MED LETOMA 1917 IN 1971Patricija Kragl, 2014, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Brežice med leti 1917 in 1971. Namen dela je bil predstaviti začetke šolstva v Brežicah in delovanje šole v letih od 1917 – 1971, ter primerjati z razvojem šolstva na slovenskem. V tem obdobju je prišlo do večjih sprememb v sami lokaciji šole, šolskega sistema in obeleževanju praznikov na šoli. Zanimalo me je tudi, katere dejavnosti so potekale na šoli in kako je potekalo šolsko leto.
Predstavila sem občino Brežice, v kateri se nahaja šola. Opisala kratko zgodovino Brežic in kako je ta vplivala na razvoj šolstva v našem mestu. Prvi zametki šolstva v našem kraju so se začeli v 2. polovici 16. stoletja in sicer po zaslugi grofa Jurija Frankopana, ki je zgradil samostan v katerem je bila šola za dečke meščanskih rodbin. Šolo sem podrobneje opisala v času po 1. svetovni vojni, ko so ukinili nemško šolo in je nastala štirirazredna deška in dekliška šola, v obdobju med obema vojnama pa so šolsko poslopje zavzeli Nemci. Pouk se v tem obdobju ni izvajal. Po 2. svetovni vojni je bil obisk boljši kot po 1. svetovni vojni. Ljudje so se zavedali, da je izobrazba pomembna. Pouk je bil organiziran v 10 oddelkih. Leta 1958 je izšel pomemben zakon o uvedbi 8 - letke.
Današnjo šolo tako kot v preteklosti obiskuje veliko otrok iz sosednjih krajev. Šolo so leta 2008 obnovili. Prenovili so sanitarije, na predmetno stopnjo so namestili omarice in stene pobarvali z živimi barvami. Zvonec, ki oznanja konec pouka pa je zamenjala prijetna glasba nad katero so učenci navdušeni.
V diplomi sem uporabila tri raziskovalne metode: deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo. Uporabila sem tudi postopek zbiranja podatkov, predvsem na podlagi zapisanih kronik.
Ključne besede: šola, izobraževanje, šolstvo, Osnovna šola Brežice, zgodovina šolstva, šolska kronika
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 3389; Prenosov: 389
Celotno besedilo (2,23 MB) |
8. OSNOVNA ŠOLA KOŠAKI OD 1945-1968Eva Ciglar, 2014, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Osnovna šola Košaki od 1945 do 1968. Namen dela je predstaviti nastanek in delovanje OŠ Košaki v času, ko je šola delovala kot samostojna izobraževalna ustanova (1945−1968). Podrobneje je opisano prvo povojno obdobje, ko se je šolstvo v novonastali Jugoslaviji moralo sestaviti. V raziskavah o mariborskem šolstvu najdemo podatke o najslabšem učnem uspehu med vsemi mariborskimi šolami, zato smo preverili, če to lahko potrdimo, in ugotovili, kateri dejavniki so vplivali na slab učni uspeh te šole. Z natančnim študijem šolskih kronik, ki so bile naš temeljni vir raziskovanja, smo primerjali zgodnja in pozna obdobja delovanja šole ter spremljali vpliv šolske reforme na razvoj šole. Njen učni uspeh smo primerjali z ostalimi mariborskimi šolami tistega časa. Kot skupek koščkov, ki smo jih iskali na raznih krajih, želimo šoli v spomin podariti mesto na knjižnih policah. Da bi lažje razumeli vzroke za nastanek šole, smo preučili širšo zgodovino šolstva na slovenskem ozemlju in poudarek namenili osnovnemu šolstvu v Mariboru ter opisali obstoj OŠ Krčevina pri Mariboru, na kateri so se pred ustanovitvijo OŠ Košaki šolali otroci s košaškega predela mesta. Kraj, ki je zdaj mestno naselje, je nekoč bil samostojna občina, zato je bilo smiselno, da opišemo krajevne in zgodovinske značilnosti Maribora nasploh in poiščemo podrobnosti o Košakih ter prikažemo življenje v kraju pred in po II. svetovni vojni.
Raziskovalne metode, ki smo jih uporabili pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so: zgodovinska, deskriptivna, komparativna, induktivna ter metoda analize in sinteze.
Z njimi smo ob natančnem študiju literature uspeli dokazati, da je bil sloves slabega učnega uspeha na podeželski osnovni šoli upravičen. Poiskali smo glavne in stranske faktorje vpliva na uspeh, ki se kažejo v šolskem obisku, sodelovanju doma in staršev, materialnih razmerah na šoli, prizadevanju učiteljev, socialnemu stanju doma, vplivu masovnih organizacij v kraju in v povojnem opustošenju nasploh.
Ključne besede: OŠ Košaki, Maribor, zgodovina šolstva, učni uspeh, šolska kronika, osnovno šolstvo
Objavljeno v DKUM: 13.03.2014; Ogledov: 2955; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,14 MB) |
9. LJUDSKA ŠOLA SLIVNICA PRI MARIBORU DO LETA 1941Petra Rozman, 2012, diplomsko delo Opis: Naslov diplomskega dela je Ljudska šola Slivnica pri Mariboru do leta 1941. Namen dela je predstaviti razvoj osnovnega šolstva v Slivnici pri Mariboru ter ga primerjati z razvojem osnovnega šolstva na širšem, slovenskem območju. Zanimalo me je delovanje šole, spoznati vodstvo, nadzorstvo in učiteljstvo šole, predstaviti šolska praznovanja, dejavnosti ter potek šolskega leta ter ugotoviti število šoloobveznih in šoloobiskujočih otrok. Pomemben cilj dela je bil ugotoviti politično pripadnost šole in s tem pogojen učni jezik.
Raziskovalne metode, ki sem jih uporabljala pri nastanku teoretičnega diplomskega dela, so deskriptivna, komparativna ter zgodovinska. Te tri metode so bile najbolj primerne za opisovanje dejstev in procesov (deskriptivna metoda), za proučevanje procesov ter njihovo medsebojno primerjanje (komparativna) ter proučevanje in opisovanje preteklosti (zgodovinska).
Zadani rezultati so bili doseženi do podrobnosti, razen enega cilja, ki ga niso potrdila nobena konkretna dejstva ali zapisi v šolski kroniki. Dokaz za takratne razmere v šoli in z njimi poveznim učnim jezikom je zakon, ki je veljal za vso Štajersko in Koroško. Nemški jezik je bil uradni in šolski jezik. Pa vendar težko opredelimo ali zagotovo potrdimo narodno naklonjenost ljudske šole v Slivnici pri Mariboru v času avstro-ogrske nadvlade. Edini dokaz, da se je v šoli poučevalo v slovenskem jeziku, je poimenovanje šole, saj naj bi L J U D S K A šola, pomenila šolo, kjer se učni jezik prilagaja materinščini učencev. Takšna ugotovitev je lahko zelo pomembna za raziskovanje osnovnega šolstva na območju Štajerske v času do konca prve svetovne vojne.
Ključne besede: Ključne besede: Ljudska šola, Slivnica pri Mariboru, zgodovina šolstva, delovanje šole, šolska kronika, osnovno šolstvo.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2012; Ogledov: 3122; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,82 MB) |
10. UČITELJIŠČA IN PROFESIONALNO USPOSABLJANJE BODOČIH UČITELJEV NA SLOVENSKEMPolona Franko, 2011, diplomsko delo Opis: Poklic učitelja je bil in še vedno je, poklic, ki je zelo podvržen vplivom družbenih razmer, dogajanjem in oblasti. Še zlasti v zgodovini slovenskega naroda je bil vseskozi tudi močno povezan z borbo po uveljavljanju in upoštevanju slovenskega jezika in naroda znotraj večjih, narodno raznolikih političnih združb. Poučevanje in učenje v maternem jeziku še v času naših dedkov in babic ni bilo tako samoumevno, kot se nam morda zdi danes.
Zakonsko predpisano ustanavljanje učiteljišč, obvezna osnovna šola ter poučevanje v maternem jeziku so v času razsvetljenega absolutizma med drugim pomembno vplivali na osnovno opismenjevanje Slovencev, predpisano potrebno znanje učiteljev za pridobitev tega poklica, skrb države za osnovnošolsko usposabljanje prebivalstva,… Učiteljišča so postala prve izobraževalne institucije za usposabljanje bodočih učiteljev, hkrati pa tudi prva središča, ki so ženskam omogočala usposabljanje za intelektualni poklic.
Vojne, vzponi in padci različnih družbeno-političnih sistemov, raznovrstne pedagoške paradigme ter dileme o potrebni izobrazbi za pridobitev in opravljanje tega poklica, so močno zaznamovali potek usposabljanja bodočih učiteljev na Slovenskem ter njihov položaj v družbi.
Ključne besede: učiteljišče, šolske reforme, usposabljanje učiteljev, zgodovina šolstva, osnovnošolski učitelj
Objavljeno v DKUM: 16.08.2011; Ogledov: 2523; Prenosov: 378
Celotno besedilo (749,06 KB) |
