| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 401
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
PRISPREVEK PROF. DR. METODA DOLENCA H KAZENSKOPRAVNI ZNANOSTI
Janko Ogrizek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavil svoj pogled na delo dr. Metoda Dolenca in njegov vpliv na razvoj kazenskega prava na Slovenskem. Njegov prispevek k razvoju kazenskega prava sem razdelil na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje, ko smo Slovenci živeli v Kraljevini Jugoslaviji. V tem obdobju je bilo njegovo delo usmerjeno k izboljševanju razmer na področju kazensko pravne zakonodaje s posebnim ozirom na Slovence ter raziskovanju slovenske pravne zgodovine. Metod Dolenc je poudarjal enakopravnost slovenskega prava in pomembnost njegove zgodovine, pomen vzpostavitve slovenske pravne terminologije ter nujnost ustanovitve slovenske univerze kot osnovnega dejavnika, ki bi prinesel razvoj pravne znanosti na slovenskem. Dolenc je nasprotoval razširitvi srbskega kazenskega prava na slovensko ozemlje in politično motiviranim zakonom, zagovarjal in sodeloval je pri nastajanju enotne kazenske zakonodaje. Drugi del pa se nanaša na Dolenčevo znanstveno dediščino na kazenskem področju. Metod Dolenc je bil vedno v stiku z najnovejšimi idejami in trendi razvijajoče se kazenske znanosti. Njegovo delo pa je presegalo obdobje, v katerem je ustvarjal, ker je obravnaval probleme kazenskega prava in zagovarjal ter pravno teoretično utemeljeval institute in načela kazenskega prava, ki so del kazenske zakonodaje še v današnjem obdobju. Dolenc je zagovarjal načelo odgovornosti za krivdo, na katerem naj temelji kazenska zakonodaja. Pri kazenskem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj je v ospredje postavljal njihovo osebnost in šele nato storjeno dejanje. Zavzemal se je za posebno obravnavanje storilcev iz prepričanja in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in za uvedbo institutov bistveno zmanjšane prištevnosti in pogojne obsodbe. Skrajno silo je pojmoval kot razlog za izključitev protipravnosti in ne zgolj kot razlog za izključitev kaznivosti. Nasprotoval je vzvratni veljavnosti materialnih določb kazenskega prava in uvedbi kaskadne odgovornosti v tiskovno kazensko pravo. S pravnoteoretičnega in etičnega vidika je obravnaval vedno aktualne družbene probleme: evtanazija, samomor, splav, kastracija. Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (507,38 KB)

2.
Vloga mladinskega zborstva na Slovenskem - Primerjava Revije otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi in Mednarodnega pevskega festivala Celje
Katja Feguš, 2020, magistrsko delo

Opis: Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi ter Mednarodni mladinski pevski festival Celje sta osrednji mladinski pevski tekmovanji na Slovenskem. Revija in festival sta zelo pomembna, saj sta pripomogla k razcvetu mladinskega zborovstva pri nas. Vsako leto se na enem izmed njiju zbere ogromno mladih pevcev, za katere predstavlja to predvsem druženje, nabiranje novih izkušenj in spoznavanje novih prijateljev. Tako festival kot revija sta pomembno vplivala tudi na skladatelje, ki ustvarjajo na tem področju. Magistrsko delo predstavlja pregled skozi zgodovino slovenskega zborovstva, pri čemer izpostavi pomembne prelomnice, ki so ga zaznamovale, skladatelje ter druge ljudi, ki so pripomogli k njegovemu razvoju. Sledi predstavitev, zgodovinski pregled ter analiza revije in festivala. Magistrsko delo se zaključi s primerjavo obeh tekmovanj na različnih področjih. V ospredju sta primerjava med repertoarji ter primerjava sodelujočih zborov. Revija in festival se med seboj dopolnjujeta, prispevata k ustvarjanju novih del, vzgajanju mladih pevcev, izobraževanju zborovodij ter h kulturnemu dogajanju na Slovenskem.
Ključne besede: mladinsko zborovstvo, Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje ob Savi, Mednarodni mladinski pevski festival Celje, zborovsko petje, zgodovina mladinskih pevskih festivalov
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

3.
SREDNJEVEŠKA DUKLJA IN NJENA VLOGA NA BALKANU
Patricija Redenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Črnogorska država je pod različnimi imeni obstajala več stoletij, toda o njeni zgodovini je malo znanega. Najmanj podatkov imamo o najstarejših obdobjih oziroma zgodovini Doclee. Rimsko mesto Doclea je dobilo ime po Dokleatih, ilirskem plemenu, ki je tu živelo v času preseljevanja ljudstev. Večkrat je bilo porušeno, tako lahko danes občudujemo le njegove razvaline, nekdanja tradicija pa je spet oživela v 9. stoletju — postalo je središče pokrajine, ki je nosila njegovo ime. Prvi zanesljivi dokaz, da je bila Duklja kneževina, sega daleč v 9. stoletje. O tem priča grški tekst s krščanskimi simboli na svinčenem pečatu arhonta Petra Dukljanskega, šele od kneza Vladimirja pa lahko sledimo zgodovinskemu razvoju Duklje (konec 10. in začetek 11. stoletja). Največji ugled je dosegla med vladanjem kneza Vojislava. Njeno moč so kmalu spoznale tudi njene neposredne sosede, med njimi Bizanc — v bitki leta 1042 je zmagala Duklja in tako postala prva balkanska država, ki si je z orožjem izborila neodvisnost od bizantinskega cesarstva. Po cerkvenem razkolu (1054) se je knez Mihajlo odločil, da bo podprl težnje zetske duhovščine po čim večji cerkveni samostojnosti. Dukljansko-barska nadškofija je bila tako priznana leta 1089, ko je papež Klement III. podelil palij barskemu nadškofu Petru. Vendar so se po smrti Mihajla začeli dinastični boji, ki so na koncu privedli do propada države in priključitve k Raški.
Ključne besede: Ljetopis popa Dukljanina, zgodovina Črne gore, Duklja, Bizantinsko cesarstvo, Vojislav, Mihajlo, Bodin, dukljansko-barska nadškofija
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

4.
ZGODOVINA ŠOLSTVA NA MADŽARSKEM IN PRIMERJAVA Z RAZVOJEM ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM
Ksenija Vratar Pocak, 2013, diplomsko delo

Opis: Šolstvo na Madžarskem je podobno kot drugod v zahodni Evropi nastalo na krščanskih temeljih. Prve šole v Karpatski nižini so ob pričetku 11. stoletja ustanavljali benediktinci po zgledu iz zahodnega dela Evrope. Moralna vzgoja je tako v verski kot v posvetni madžarski šoli od nastankov vse do srede 20. stoletja temeljila na krščanskih vrednotah. Potrebe po posvetnem značaju šolstva in tovrstnih izobražencih so bile vse večje in na prehodu iz 14. v 15. stoletje pride do vnašanja elementov posvetnosti v šole. V 15. in 16. stoletju je pojav humanizma, ki se je med domačimi izobraženci zelo razširil, posvetnost v šolah še bolj poglobil. Pojav prvih ljudskih šol okrog leta 1560 izpričuje to humanistično težnjo. 17. stoletje se v razvoju madžarskega šolstva povezuje s pojavom do tedaj novega elementa v vzgoji in izobraževanju. Gre za narodnostno vzgojo in pedagogiko. Tako so v madžarske šole prvič leta 1730 uvedli pouk madžarske zgodovine in geografije. Pomemben mejnik v razvoju šolstva je avstrijski Ratio Educationis, ki je istočasno z ostalimi zahodnimi in srednjeevropskimi državami šolstvo postavil v domeno države in vladarja in je na Madžarskem začel veljati leta 1777. Madžarska država je vse od svojega nastanka okrog leta 1000 dalje bila zaznamovana z izrazito večnacionalnostjo. Zato se je učni jezik v ljudskih šolah, kjer so poučevali v maternem jeziku, razlikoval od kraja do kraja, odvisno od tega, kateri narodnosti je pripadala večina prebivalstva. Na srednji in višji stopnji izobraževanja pa je bil jezik vse do leta 1844 povsod enak ‒ latinščina. Le izjemoma so v prvih uvajalnih letih uporabljali nacionalni jezik z namenom približanja latinske slovnice dijakom. Zakon iz leta 1844 je to spremenil in uvedel madžarski učni jezik tudi v srednje in višje šole. Madžari so o svojem šolstvu lahko prvič samostojno odločali šele v času dualizma. Takrat, leta 1868, so izdali prvi madžarski osnovnošolski zakon. Ta Eötvösev zakon je spreminjal do takrat veljavno določilo, da so šole lahko ustanavljale le verske skupnosti in je ustanavljanje šol postalo omogočeno tudi drugim. Prvi madžarski srednješolski zakon pa je doživel izid leta 1883. Zakon iz leta 1940 je uvedel pomembno novost – 8-letno osnovno šolo, ki v madžarskem šolskem sistemu obstaja še danes. V času socialistične državne ureditve, leta 1948, je prišlo do podržavljenja vseh izobraževalnih institucij. Po prehodu v demokratično ureditev države so izdali nov zakon o šolstvu (zakon iz leta 1993), ki je z določenimi dopolnitvami veljaven zakon, ki ureja šolstvo danes.
Ključne besede: zgodovina šolstva, komparativna pedagogika, šolski sistem na Madžarskem, zgodovina šolstva na Madžarskem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 0

5.
MARIBOR 1941
Stanislav Tašker, 2013, diplomsko delo

Opis: V začetku leta 1941 se je še večina Mariborčanov spraševala, ali se bo Jugoslavija lahko izognila neposredni vojni vihri in šla po poti Slovaške ali Madžarske. Tisti redki obveščeni so se pa na vojno pripravljali in čakali na trenutek, ko bodo lahko obračunali s svojimi narodnostnimi in političnimi nasprotniki. Zato so navadni ljudje jasno občutili stopnjevanje napetosti v narodnostno in politično ostro razdeljenemu mestu. Mariborski Nemci so bili že pred začetkom vojne v Jugoslaviji enotno organizirani po nacističnem vzoru, zato so imeli močno podporo iz rajha, natančneje iz bližnjega Štajerskega mesta, Gradca. Slovenci pa so bili razdeljeni na tri politične frakcije. Meščanski konservativni mnenjski voditelji z županom na čelu so imeli v skladu z državno zunanjo politiko pomiritveno funkcijo in so poskušali miriti napetosti med obema skupnostma, komunistični voditelji so bili nemi opazovalci in samo naprednjaki so se prikrito in tudi odkrito upirali pohodu nacizma, tako da so se povezali z Britanskimi tajnimi agenti v državi. Neobveščeni Mariborčani so na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941 dobili odgovor na vprašanje o prihodnosti Kraljevine Jugoslavije. Predvojne napetosti so se v zelo kratkem času sprostile in uničile stari red. Ves napredek, ki ga je Slovenstvo doseglo v Mariboru v dobrih dvaindvajsetih letih, je bil v nekaj tednih uničen. Politično in vojaško oblast, gospodarstvo in kulturo so ponovno popolnoma prevzeli Nemci oz. Avstrijci. Vsi predvojni politični meščanski veljaki so bili izseljeni v druge dele nekdanje kraljevine in tako sta ostali samo nacistična in komunistična organizacija. Nekaj mesecev po okupaciji so Mariborčani imeli boljšo oskrbo s hrano in življenjskimi potrebščinami, a kmalu jih je ujela realnost totalne vojne. Nemci so hoteli uničiti tudi sam slovenski jezik in niso tolerirali niti najmanjšega upora, po drugi strani pa se je na poziv iz Moskve, sredi leta pričela komunistično organizirana vstaja proti okupatorju in vsemu meščanskemu. Zaradi tega dvostranskega bojevanja, je bilo do konca leta 1941 samo v mestu Mariboru ustreljenih 134 slovenskih talcev, ubit pa niti en Nemec ali Avstrijec. Po zelo pomanjkljivih podatkih pa so partizanske enote na Slovenskem Štajerskem do konca leta 1941 ubile 19 Nemcev/Avstrijcev in njihovih slovenskih sodelavcev in imele same pri tem 22 mrtvih. To je žalostna statistika leta 1941 v Mariboru in okolici.
Ključne besede: zgodovina, Maribor, 1941, okupacija, nacizem, klerikalci, naprednjaki, komunisti, koncentracijsko taborišče, izgnanci, partizani
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
KULTURNO ZGODOVINSKI ORIS OBČINE SV. MARTIN NA MURI
Ana Nađ, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi predstavljam občino Sv. Martin na Muri, njeno kulturno, šolsko in cerkveno oziroma versko zgodovino ter gospodarstvo nekoč in danes. Zgodovina občine sega v rimsko obdobje. Rimsko naselje Halicanum se je nahajalo na področju današnjega Sv. Martina na Muri. Podatki o šolstvu segajo v 17. stoletje, v obdobje družine Zrinski. Danes je v občini osemletna osnovna šola brez podružnične šole. Občina je ime dobila po škofu Sv. Martinu iz 4. stoletja. Danes je najmočnejši del gospodarstva v občini turizem. Terme „Spa & Golf Resort Sveti Martin“ so postale zaščitni znak občine in so tudi mednarodno priznane. Občina organizira veliko srečanj in aktivnosti, ki so povezane z našimi prijatelji in sosedi iz Slovenije. S tem ohranja in spodbuja prijateljstvo ter druženje. Zanimivo kulturno društvo v občini so „Svetomartinski krampusi“ oz. Parklji. To je mlado društvo, ki ohranja starodavno tradicijo na dan Sv. Miklavža, 6. decembra. Predstavila bom tudi ostala društva, katera delajo našo občino zanimivo in atraktivno. Sv. Martin na Muri je relativno majhna občina, ampak moderna, odprta do drugačnosti, zanimiva in bogata z običaji in tradicijo, kar bom tudi predstavila v diplomski seminarski nalogi.
Ključne besede: občina Sv. Martin na Muri, kultura, šolstvo, cerkev, zgodovina, gospodarstvo, turizem, tradicija
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDI
Simona Pangrčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
ŽENSKI LIKI V ROMANIH HEDI WYSS
Edith Pivc, 2010, diplomsko delo

Opis: Švicarska povojna družba se je do 70. let prejšnjega stoletja razvijala z dinamiko, na katero je vplivalo tudi medvojno dogajanje. V političnem in kulturnem smislu je bila družba zaznamovana tudi s specifičnim položajem žensk. Boj med spoloma je v Švici prisoten že več kot stoletje, velik premik v smeri enakopravnosti pa se je zgodil 7. februarja 1971, ko je bila izglasovana enakopravnost žensk v politični sferi. Od tega trenutka naprej so tudi ženske soustvarjale javno življenje v Švici. Med letoma 1970 in 1975 je ženskam postalo tudi šolanje enako dostopno kot moškim. V diplomski nalogi obravnavam vlogo žensk v švicarski družbi v povezavi z literarno-zgodovinskimi vprašanji. V ospredju je analiza vidikov psihološkega in socialnega razvoja ženskih likov v romanih Hedi Wyss. Osredotočam se na romane Keine Hand frei, Bubikopf und Putzturban in Flügel im Kopf, ki vzorčno tematizirajo družbeno vlogo žensk in njihovo iskanje identitete. Pri tem je posebne pozornosti deležno razmerje med tradicionalnimi vrednotami švicarske družbe in družbenokritično razsežnostjo.
Ključne besede: Ključne besede: Hedi Wyss, zgodovina Švice, gibanje za pravice žensk, vloga ženske, ženske figure v romanih
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 65; Prenosov: 0

9.
ŠOLSKA, CERKVENA IN KULTURNA ZGODOVINA LENDAVE
Aleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh. Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968. Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil. O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi. Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno: 27.01.2021; Ogledov: 77; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

10.
Organizacija in delo ostrostrelcev v policiji
Nik Arnšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja organiziranost ostrostrelcev, njihovo delo, urjenje, oborožitev, opremo, zgodovino ter zakonsko ureditev. Ostrostrelsvo v policiji je tema, ki po našem mnenju ne dobi dovolj pozornosti, zato smo želeli predstaviti kako pomembni člen so ostrostrelci v policiji in kaj pravzaprav je njihova primarna naloga. Da bi pridobili celotno sliko ostrostrelstva smo predstavili tudi vojaškega ostrostrelca. Tako smo lahko primerjali delo policijskega in vojaškega ostrostrelca, ki sta si hkrati zelo podobna a tudi zelo različna. Primarna naloga policijskega ostrostrelca je varovanje in zaščita življenj, podpora vodji policijske akcije, pridobivanje informacij, poročanje z višinske točke. Vojaški ostrostrelec pa deluje bolj na ofenziven način, saj je njegova primarna naloga nevtralizacija cilja za podporo premika in ognjenega sistema svoje enote, izvaja pa tudi druge naloge, kot so zbiranje informacij, uničevanje različnih taktičnih ciljev, proti ostrostrelsko delovanje in druge naloge, ki niso specifične za policijskega ostrostrelca.
Ključne besede: diplomske naloge, ostrostrelec, policija, vojska, zaključni strel, zgodovina ostrostrelstva, oborožitev, oprema
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (878,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici