Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pouk sodobne zgodovine je bistven za razumevanje sedanjosti in prihodnosti. Sodobna zgodovina po mnenju strokovnjakov predstavlja enega najpomembnejših vsebinskih delov pouka zgodovine, vendar njeno obravnavo pestijo številne problematike. V magistrski nalogi smo želeli odkriti, kaj najbolj vpliva na kakovost pouka ter kakšni so načini obravnave, da bi problematiko pri obravnavi teh tem zmanjšali ali celo preprečili. Z uporabo anketnega vprašalnika smo vključili učence, dijake, učitelje in profesorje, s čimer smo želeli ugotoviti, kaj menijo o pouku sodobne zgodovine, njegovi pomembnosti in problematiki, s katero se spopadajo. Želeli smo pridobiti njihovo mnenje o tem, kako kljub težavam, ki jih pri pouku opažajo, pridobiti oziroma predati čim kvalitetnejše znanje. S pomočjo odgovorov in vnaprej pregledanih učbenikov, učnih načrtov in literature smo izpostavili dve največji problematiki pouka sodobne zgodovine. Učenci, dijaki, učitelji in profesorji najpogosteje izpostavljajo problematiko časovne obravnave učne snovi, ki zaradi razporeditve v učnem načrtu ostaja zadnja obravnavana snov, kar se med drugim odraža v pomankanju motivacije, časa za temeljito obravnavo, v površno predelani snovi in nezainteresiranosti učencev za učenje, saj snov velikokrat ni vključena v ocenjevanje. Kot drugi večji problem smo izpostavili občutljivost ter zahtevnost tem sodobne zgodovine, ki je posledica subjektivnega vpliva družine in okolice, učenci in dijaki pa so zaradi tega posredno ali neposredno osebno vpleteni, kar zmanjša kritičnost, objektivnost in nepristranskost, vse to pa vpliva na slabšo kakovost znanja. S primeri dobre rabe smo v razredih pri izvedenih urah skušali ugotoviti, ali lahko problematiko zmanjšamo ali celo izničimo, pri čemer smo ugotovili, da lahko dobro zastavljene učne ure bistveno pripomorejo k reševanju zgoraj omenjenih težav in s tem prispevajo h kvalitetnejšemu pouku in nenazadnje tudi znanju učencev, kar je glavni cilj pouka.
Ključne besede: sodobna zgodovina, pouk, problematika, učni načrt, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (943,35 KB)

Opis: Marsikdo se ne zaveda vpliva razvoja civilizacije na različne aspekte življenja. Definitivno pa se ljudje ne zavedajo začetkov računovodstva že v antičnih časih, ki so bili tesno povezani s takratnim trgovanjem, oboje pa je potekalo v povsem drugačni obliki kot danes. Vsebina diplomskem dela vas bo popeljala skozi celotno zgodovino računovodstva, od njegovih začetkov, ki segajo približno 3000 let pr. n. št. v Mezopotamiji, pa vse do današnjih dni. Po arheoloških izkopavanjih je razvidno, da se je računovodstvo začelo razvijati v Mezopotamiji, kjer so prve oblike računovodskih zapisov uporabljali trgovci in upravniki, da bi beležili transakcije in zaloge. V nadaljevanju se osvetli, kako je razvoj civilizacij in trgovanja vplival na napredek računovodstva, pa tudi, kako so različne civilizacije prispevale k oblikovanju te ključne ekonomske dejavnosti. V srednjem veku je računovodstvo doživelo pomembne spremembe, še posebej pod vplivom Italijanov, ki so s svojo inovativnostjo in sistematizacijo znatno prispevali k razvoju stroke. Italijanski trgovci in bankirji so uvedli dvostavno knjigovodstvo, ki se uporablja še danes in predstavlja temelj sodobnega računovodstva. Skozi pretekle industrijske revolucije je računovodstvo doživelo velike spremembe in napredke. Od ročnih zapisov in knjigovodskih knjig se je računovodstvo razvilo v bolj organizirano in tehnološko podprto dejavnost. V diplomskem delu so vključeni tudi vplivi trenutne, četrte industrijske revolucije, ki prinaša digitalizacijo, avtomatizacijo in uporabo umetne inteligence v računovodstvu. Prednosti teh tehnoloških inovacij vključujejo večjo natančnost, hitrejše obdelave podatkov in zmanjšanje človeških napak. Posvetila sem se na prihodnost računovodske stroke, tako da sem se poglobila v tako tehnične kot vsebinske vidike razvoja. Ne le da boste v delu našli pregled svetovnega razvoja računovodstva, temveč je osvetljen tudi razvoj na Slovenskem. Predstavljene so ključne prelomnice in dogodki, ki so oblikovali računovodsko prakso v Sloveniji. Poleg teoretične opredelitve prihodnosti računovodske stroke boste našli tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med učitelji na srednjih, višjih in visokih šolah ter fakultetah s področja računovodstva in revizije. Ta anketa prinaša vpogled v mnenja in pričakovanja strokovnjakov glede prihodnosti računovodske izobrazbe in prakse.
Ključne besede: računovodstvo, zgodovina, razvoj, digitalizacija, prihodnost, učitelji
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa.
Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,86 MB)

Opis: Magistrsko delo Avtorski muzikal za otroke Megi Kapica preučuje celoten proces nastanka in izvedbe muzikala, ki temelji na prilagojeni gledališki predstavi osnovnošolske gledališke zasedbe. Namen dela je bil ustvariti avtorski muzikal za otroke, ki ne bi le zabaval, ampak tudi izobraževal in spodbujal kulturni razvoj mlajših generacij. Delo natančno opisuje zgodovino in razvoj muzikala kot gledališkega žanra, obravnava ključne vidike muzikala, pomembna dela in avtorje ter procesne in vsebinske elemente, nujne za realizacijo tovrstne umetniške oblike, kot so glasba, scenografija, režija, osvetlitev in kostumografija. V praktičnem delu je predstavljen konkretni primer ustvarjanja in izvedbe muzikala za otroke, izhajajoč iz gledališke predstave osnovnošolske gledališke zasedbe OŠ Sveta Trojica iz šolskega leta 2014/15, katere predelava je pripeljala do muzikala Megi Kapica. Praktični del sestavlja podroben opis ustvarjalnega procesa, ki vključuje izvor zgodbe, izbiro in prilagoditev gledališke igre, pisanje scenarija, ustvarjanje glasbenih podlag, scenografije in kostumografije ter poudarja vlogo osvetlitve in odrskih rekvizitov. Empirični del zajema avtoričino samorefleksijo ustvarjalnega procesa in izvedbe, v kateri ocenjuje izkušnje in spoznanja, pridobljene med ustvarjalnim procesom, ter strokovne recenzije treh strokovnjakov, ki so ocenili muzikal na podlagi premierne uprizoritve. Refleksije omogočajo kritičen vpogled v kakovost in izvedbo muzikala ter izpostavljajo njegove močne točke in možne izboljšave.
Ključne besede: muzikal, zgodovina muzikala, režija muzikala, muzikal za otroke, Rdeča kapica
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,19 MB)

Opis: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo
Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,38 MB)