| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 407
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pedagoški vidik kulturne vzgoje skozi dejavnost Narodnega doma Maribor od njegovega začetka do danes : magistrsko delo
Mateja Bombek, 2022, magistrsko delo

Opis: Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura«, ki je izpeljanka iz termina »colere«, kar pomeni gojiti. Pojem kultura ni nekaj enoznačnega, temveč velikega, kompleksnega. V vsakdanu jo ljudje kontinuirano povezujemo z vzgojo, takoj za tem pa z umetnostjo. Če bi lahko kulturo, vzgojo in umetnost združili, bi dobili besedo ali besedno zvezo, ki ne bi mogla bolje opisati tega, kar Narodni dom Maribor počne že od začetka svojega delovanja. Skozi njegovo zgodovino se bomo osredotočili na vzgojo oziroma se podrobneje posvetili kulturni vzgoji, ki z roko v roki potuje z vsemi generacijami, predvsem pa z otroki in mladostniki, ki so naša ciljna skupina in glavna tematika tega dela. Skozi nalogo bomo iskali rdeče niti pedagoškega vidika kulturne vzgoje, ki so jih spletla zgodovinska dogajanja na naših tleh in segajo v zadnjo polovico 19. stoletja ter se prepletajo še danes. Ugotoviti bomo skušali tudi, kakšna bi bila vloga pedagoga v kulturni ustanovi oziroma na kak način bi pedagog prispeval k izboljšanju delovne klime, ki je neposredno povezana s kulturnim izobraževanjem mladih.
Ključne besede: kultura, vzgoja, Narodni dom Maribor, pedagog, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 90; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Kulturna in literarna vprašanja v esejistiki izbranih del Bojana Štiha
Anja Ferjan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana esejistika Bojana Štiha. Prvi del naloge povzema teorijo eseja in razčlenjuje pojme, ki so potrebni za nadaljnjo analizo. Drugi del pa je namenjen analitično-sintetičnemu prikazu tematike izbranih Štihovih esejev. Z metodo analize sem poiskala elemente, ki nakazujejo na izbiro teme v posameznih esejih. Analiza zajema izbrane eseje iz štirih zbirk esejev: Paradigme (1973), Tema in anatema (1982), To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen (1987), Jesenska fuga norcu in smrti: eseji, intervjuji in polemično-ironični zapisi (1995). Obravnavana sta tudi dva eseja, objavljena v reviji Sodobnost: Biti v svojem času in biti proti njemu (1976) in O Ketteju in Kosovelu (1976). V ospredje esejev Štih postavi šest temeljnih problemov. Tako se v esejih ukvarja s problemom zapostavljenosti avtorjev, s sodobno socialno, kulturno in politično krizo, z vprašanjem svobode posameznikovega ustvarjanja, z interpretacijo posameznih literarnih del, z vprašanji, ki se nanašajo na narodnoosvobodilni boj, hkrati pa v nekatere eseje vključi še svoje življenje in delo.
Ključne besede: Bojan Štih, esej, slovenski esej, kulturna vprašanja, literarna vprašanja, zgodovina slovenskega naroda.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 62; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Lokalizacija učenja na primeru geografije in zgodovine Oplotnice : magistrsko delo
Anja Regoršek, 2022, magistrsko delo

Opis: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Ključne besede: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 96; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

4.
Moderna zgodovina juda
Rok Drakšič, 2021, diplomsko delo

Opis: Judo je borilni šport, ki je del olimpijske družine od olimpijskih iger v Tokiu leta 1964. V zadnjih desetletjih je judo doživel silovit razvoj, prisoten pa je v skoraj vseh državah sveta. O tem govori tudi podatek, da se svetovnih prvenstev v judu redno udeležujejo tekmovalci iz več kot 150 držav, po nekaterih podatkih pa judo trenira okoli 25 milijonov ljudi po vsem svetu. V nekaterih državah, npr. v Rusiji, Franciji, Južni Koreji ter seveda na Japonskem, kjer je judo eden najpopularnejših športov, je judo del učnega načrta in se ga poučuje v osnovnih šolah. Začetki juda segajo v 19. stoletje, ko je Japonec Jigoro Kano iz ju-jitsuja izpeljal novo borilno veščino. Njegova želja, da bi bil judo eden izmed vodilnih borilnih športov, se je uresničila, v tej diplomski nalogi pa bom pojasnil, kako je do tega prišlo. Na začetku diplomske naloge bo poudarek na začetkih juda ter na njegovem razvoju in vedno večji popularnosti skozi leta. S širjenjem juda po svetu je ta borilna veščina v šestdesetih letih prejšnjega stoletja našla pot tudi v Slovenijo. V diplomski nalogi bom zato opisal zgodovino slovenskega juda od začetkov pa do današnjih dni, ko imamo v Sloveniji aktivnih 76 judo klubov ter okoli 5000 tekmovalcev. Po dosežkih od leta 2002, ko je Slovenija po zaslugi Petre Nareks in Raše Srake Vukovič osvojila prvi kolajni na članskih evropskih prvenstvih, do prve olimpijske medalje Urške Žolnir v Atenah 2004 ter danes, ko se niz osvajanja olimpijskih kolajn od leta 2004 ni prekinil, lahko judo uvrstimo med najuspešnejše športe v Sloveniji.
Ključne besede: judo, razvoj juda, Jigoro Kano, zgodovina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Rimljani in Germani med vojno in mirom: zgodovina težavnih odnosov
Peter Gračner, 2020, magistrsko delo

Opis: Prvo poglavje zajema opis načina življenja germanskih plemen. Opisano je tudi germansko povezovanje z Rimom. V istem poglavju sledita podpoglavji o najemanju Germanov v rimsko vojsko ter izpostavitev mnenj nekaterih rimskih piscev o Germanih. Nato sledijo opisi izbranih vojaških interakcij med Rimom in Germani, h katerim so dodani tudi pogledi rimskih piscev. Sprva je opisan prvi neposredni rimsko-germanski stik, bojevanje Kimbrov in Tevtonov z rimsko vojsko. Opis zajema rimske poraze ter končno zmago Rima med leti 113 in 101 pred našim štetjem. Nato sledi opis Cezarjevega bojevanja z Germani med leti 58 in 51 pred našim štetjem, saj to predstavlja prihod Rima v neposredno bližino Germanov ter prvi rimski vpad na germansko območje. Nato sledijo obdobje cesarja Avgusta, njegovo prizadevanje za osvojitev Germanije in poraz v Tevtoburškem gozdu, ki je to osvajanje zaustavil. Nadaljevanje predstavlja upor Batacev med letoma 69 in 70 našega štetja. Na ta upor se navezuje opis Domicijanove odprave proti Hatom med letoma 82 in 83 našega štetja. V zadnjem poglavju pa so opisane markomanske vojne med leti 166 in 180 našega štetja in pokoritev Markomanov in njihovih zaveznikov.
Ključne besede: Germani v antiki, rimska zgodovina, rimsko-germanski odnosi, Arminij, Tacit, vojaška zgodovina
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 241; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
Kazalniki za spremljanje uspešnosti delovanja društev v smučarskih skokih : diplomsko delo
Tilen Gros, 2021, diplomsko delo

Opis: Smučarskoskakalna društva so športne organizacije, ki ustvarjajo bazo za doseganje vrhunskih rezultatov slovenskih reprezentanc v smučarskih skokih. Namen diplomskega dela je kratek prikaz zgodovine razvoja smučarskih skokov ter analiza dejavnikov uspešnosti društev v Sloveniji. Obravnavani so dejavniki, za katere so na voljo znani podatki, poleg tega pa so bili opravljeni intervjuji, preko katerih se je ugotavljalo, kako razmišljajo športni delavci in aktivni tekmovalci. Široka baza tekmovalcev v društvih je obravnavana z vidika števila članov in registriranih športnikov. V povprečju ima slovensko društvo 20,38 člana in 17,42 registriranega športnika, od katerih se pričakuje zagnanost, korektnost, športni pristop in uspešen športni rezultat. Podatki so pridobljeni glede na uspehe tekmovalcev do 6. mesta v skupni razvrstitvi tekmovanja za slovenski pokal. Društvo ima v povprečju 2,88 uspešnega moškega tekmovalca in 2 uspešni ženski tekmovalki. K uspešnim rezultatom prispeva kakovost trenažnega procesa, ki je obravnavana z vidika aktivnih in profesionalnih trenerjev. Od trenerjev se v trenažnem procesu pričakuje poštenost, odličen pedagoški pristop, poznavanje zakonitosti smučarskega skoka in ambicioznost, vendar z upoštevanjem sposobnosti tekmovalca. V povprečju ima društvo 2,17 aktivnega neprofesionalnega in manj kot enega profesionalnega trenerja. Poleg trenerjev imajo društva v povprečju tudi 6,96 sodnika, ki skrbi za izvajanje tekmovalnega sistema. Slovenska društva imajo v povprečju 3,83 skakalnice, skaklne dolžine so najpogosteje od 5 do 29 metrov. Vsi dejavniki so med seboj tudi vsaj zmerno pozitivno povezani, s spremembo enega vplivamo na spremembo drugega. Ugotovljena stanja bodo v pomoč pri razvoju posameznega društva in predvsem skupne usmeritve delovanja klubov v prihodnje.
Ključne besede: kazalniki uspešnosti, smučarski skoki, društva, zgodovina
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

7.
Obleka pripoveduje zgodbo : diplomsko delo
Mergime Rexhaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo kostumografa, od teoretičnega dela do prototipa, z namenom ustvariti kostum za gledališko igro. Kot inspiracija je bil izbran grški mit o Meduzi. Teoretični del predstavlja antično Grčijo, vključno z umetnostjo in mitologijo tega obdobja. Podana je tudi razčlenitev področja kostumografije in način raziskovanja v oddelku za kostumografijo ter področja, na katera mora biti oblikovalec pozoren med procesom izdelave prototipa kostuma za igro. Praktični del vključuje razvoj krojev kostumov, mask in dodatkov kostuma ter predstavi izdelavo prototipov. Za lik Meduze sta bila izdelana dva kostuma, eden pred njeno preobrazbo in drugi po njej, vsakemu je dodana tudi obrazna maska.
Ključne besede: Grška mitologija, Meduza, umetnostna zgodovina, kostumografija, gledališče, obrazne maske, konstruiranje oblačil, prototipiranje oblačil in dodatkov
Objavljeno v DKUM: 20.09.2021; Ogledov: 202; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

8.
Celostne oblačilne podobe oblačil za različne tipe postav : diplomsko delo
Anja Stajnko, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega podroben pregled tipov ženskih postav skozi človeštvo in kakšen je vpliv socialnih omrežij na telesno samopodobo. Opredelili smo, kaj je lepotni ideal in kako vpliva na družbo. Izpostavili smo pravila izbiranja oblačil glede na tipe postav, ki hkrati odražajo osebno identiteto in izboljšajo telesno samopodobo posameznice. Podrobneje so bili proučeni tipi telesnih postav in predstavljeni nasveti, s katerimi lahko prekrijemo ali poudarimo telesne značilnosti ter s tem izboljšamo telesno samopodobo. Raziskali smo Instagram profile in z anketnim vprašalnikom pridobili informacije o telesni samopodobi anketiranih žensk oziroma mnenja o njihovih tipih telesnih postav, vplivih socialnih omrežij na njihovo telesno samopodobo in načinu oblačenja glede na njihov tip telesne postave.
Ključne besede: telesni tipi postav, zunanji videz, telesna samopodoba, ideali, celostne oblačilne podobe, zgodovina telesnih postav, družbena omrežja
Objavljeno v DKUM: 10.09.2021; Ogledov: 290; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

9.
Genealogija rodbine Herberstein s posebnim poudarkom na spodnještajerskih vejah
Matjaž Grahornik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava celoten rodovnik rodbine Herberstein. Prastari vzhodnoštajerski plemiški rodbini Herberstein lahko v virih sledimo od konca 13. stoletja. Njen začetnik Oto iz Hartberga je bil iz rodu Aflenških. Ob zakupu stubenberškega fevda utrdbe Herberstein se je leta 1290 poimenoval po Hartbergu, leta 1320 pa prvič po utrdbi Herberstein. Čeprav je kot lastnik Herbersteina z gospostvom razpolagal svobodno, so bili on in njegovi nasledniki še dve stoletji vazali gospodov Stubenbergov. Ob njih so Herbersteini pozneje služili še gospodom Ptujskim, salzburški nadškofiji ter škofijam v Seckauu, Krki in Bambergu. Vojaška služba jim je postopoma prinesla ugled, tako da so začeli od 15. stoletja služiti deželnim knezom, sprva notranjeavstrijskemu vojvodi Ernestu Habsburškemu. S Friderikom III. so pričeli služiti cesarju. Pod okriljem Habsburžanov so počasi prevzemali pomembne naloge ter službe v deželni upravi, vojski in diplomaciji, kar jim je poleg večjega ugleda prineslo materialno gotovost, ki je bila temelj njihove poznejše moči. Herbersteini so Habsburžanom ostali zvesti do konca monarhije. Njihova zvestoba in podpora Habsburžanom je bila od druge polovice 15. stoletja, ko so se ti utrdili na položaju deželnega kneza, dejansko samoumevna. Leta 1427 se je rodbina z dedno pogodbo med bratoma Jurijem II. in Andrejem razdelila na dve liniji, starejšo in mlajšo. Rodbinski liniji sta doživljali različno usodo. Pripadniki starejše linije, ki se je do začetka 17. stoletja z bratoma Bernardinom II. in Jurijem Andrejem razdelila na starejšo in mlajšo vejo, so do zadnje četrtine 17. stoletja delovali po načelu primogeniture. Pri starejši veji je najstarejši (živeči) sin podedoval oziroma užival matično posest z gradom Herberstein, pri mlajši veji pa pozneje (od leta 1670) posest Grafenort v Šleziji. S smrtjo Janeza Leopolda Erdmana (1659–1729) je mlajša veja po moški strani izumrla, uživanje tamkajšnjega fidejkomisa pa je prešlo na starejšo vejo. Mlajša linija se je že v 16. stoletju razcepila na številne glavne in nato stranske veje, ki so se imenovale po večjih ali manjših gospostvih, posestvih, gradovih in dvorcih, kjer so (sprva) živele. Za razvejanje mlajše linije je zaslužen Jurij V. (1501–1560) iz Lankowitza, prvi štajerski deželni glavar iz rodbine Herberstein. Njegova sinova Leopold (ok. 1532–1606) in Jurij Rupert (ok. 1540–1612) sta začetnika dveh novih vej; prvi je ustanovitelj štajerske v Pusterwaldu, drugi pa spodnjeavstrijske v Sierndorfu. Janez (II.) (1472–1535), stric Jurija V., je osnoval glavno vejo na štajerskem Neubergu, ki je po moški strani izumrla leta 1690. Jurij Andrej (1514–1543), mlajši brat Jurija V., je ustanovitelj t. i. posebne veje, ki je po moški strani izumrla po letu 1645. Mlajšo linijo je dodatno razvejal najmlajši brat Jurija V., Jurij Sigmund (1518–1578) s štajerskega gospostva Lankowitz. V njegovem zakonu z Marušo pl. Pöttschach se je rodilo pet sinov: Sigmund Friderik (1549–1620), Janez Friderik (1554–1615), Jurij Krištof (1556–1613), Jakob Franc (1557–1600) in Volf(gang) Viljem (1561–1618). Najstarejši sin je nadaljeval lankoviško vejo, ostali pa so začetniki novih: hrastovške, viltuške, mlajše spodnjeavstrijske in betnavske. Nekatere od teh so se pozneje dodatno razvejale, vse pa so naposled (po moški strani) odmrle: lankoviška leta 1814, hrastovška leta 1813, viltuška leta 1727 (ali 1735), mlajša spodnjeavstrijska v letih 1719/20 in betnavska leta 1737. Mlajša linija je naposled izumrla v vseh svojih vejah. Njena poslednja predstavnika sta bila Karel Jožef grof Herberstein-Moltke, stolni kanonik v Salzburgu, Freisingu in Osnabrücku, ki je umrl leta 1837, in njegova sestra Marija Antonija, poročena grofica Batthyány, ki je umrla leto za njim. Od obeh linij se je do danes ohranila samo starejša glavna veja starejše linije z gradu Herberstein, ki se je od 19. stoletja precej razvejala.
Ključne besede: Herberstein, genealogija, plemstvo, zgodovina, zgodnji novi vek, habsburška monarhija, Slovenija, Štajerska
Objavljeno v DKUM: 01.06.2021; Ogledov: 837; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (7,72 MB)

10.
Pregled zgodovine in razvoja izrabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi
Simon Volč, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev začetkov uporabe sončne energije za pridobivanje toplote v Evropi ter opis toplozračnih kolektorjev, ki nam omogočajo ogrevanje, razvlaževanje in prezračevanje prostorov. V računskem delu diplomske naloge je s pomočjo računalniškega programa Knauf insulation predstavljena simulacija sanacije dvostanovanjske hiše. Z izbranim programom smo prikazali energetske kazalnike pri obstoječem stanju zgradbe ter po simulaciji sanacije. Diplomska naloga obsega tudi preračun stroškov montaže, namestitve ter vračilno dobo uporabe toplozračnih kolektorjev za izbrano zgradbo.
Ključne besede: sončno sevanje, zgodovina razvoja izrabe sončne energije, sanacija zgradbe starejše gradnje, toplozračni kolektorji, ekonomija, vračilna doba
Objavljeno v DKUM: 27.05.2021; Ogledov: 681; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici