| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
HUMANISTIČNA DRAMA MED TRADICIJO IN INOVACIJO
Maja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Prehod iz srednjega v novi vek prinese s seboj spremembe na različnih življenskih področjih. Izoblikuje se novo, sodobnejše občutje sveta. Reprezentativni primer tega prehoda je humanistična drama, ki se opira na antiko, odprta pa je tudi za novosti. Lahko bi rekli, da je ta literarna zvrst zmes tradicije in inovacije. Preplet tradicionalnega in sodobnega v humanizmu zgodnjega novega veka je ponazorjen s primerom ene najznamenitejših komedij 15. stoletja – to je Henno Johannesa Reuchlina.
Ključne besede: zgodnji novi vek, humanizem, humanisticna drama, Johannes Reuchlin, Henno.
Objavljeno: 09.06.2009; Ogledov: 2267; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (311,92 KB)

2.
Legenda o Faustu v sodobni književnosti in popularni kulturi
Kornelija Jagodič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je nemška legenda o protislovni zgodovinski osebnosti Johanna Fausta iz 16. stoletja, ki je izjemno vplivala na svetovno književnost oziroma na sodobno popularno kulturo. Poskušala sem ugotoviti, kaj je bilo odločilnega pomena pri nastanku legende ter kaj je prispevalo k temu, da je njena aktualnost ohranjena vse do danes. Na podlagi analize posameznih del iz različnih področij popularne kulture, ki na kakršenkoli način izhajajo iz legende o Faustu, sem poskušala dognati, kako se je spreminjala njena recepcija v različnih obdobjih in zvrsteh. Prav tako sem želela ugotoviti, kateri elementi te temačne zgodbe so zapustili najmočnejši vtis na generacije kasnejših umetnikov. V legendi o Faustu so najbrž najprivlačnejši predstava o posedovanju nadčloveške moči, splošna skrivnostnost in čar prepovedanega. K njeni aktualnosti pa sta v veliki meri prispevali tudi izjemna prilagodljivost ter vsestranskost uporabe. Zgodba je najpogosteje uporabljena v funkciji posredovanje neke morale ali izražanja družbene kritike. Delo, ki ga ljudje najpogosteje povezujejo s to legendo in katerega so umetniki najpogosteje uporabili kot predlogo lastnih del, je mojstrska dramska pesnitev v dveh delih Faust Johanna Wolfganga von Goetheja.
Ključne besede: legenda, Faust, Mefisto, zgodnji novi vek, popularna kultura, 20. stoletje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2192; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

3.
TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU
Petra Janežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Ključne besede: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2048; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (10,09 MB)

4.
Evangeličanski Maribor: mesto in njegova bližnja okolica v času reformacije in protireformacije v 16. in na začetku 17. stoletja, s poudarkom na času vrhunca in zatrtja tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1602
Žiga Oman, 2010, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu je v treh segmentih predstavljena stoletna zgodovina reformacije in protireformacije v mestu Maribor in njegovi bližnji podeželski okolici, od prve omembe tedaj nove vere ob vizitaciji leta 1528 do smrti zadnje znane evangeličanske osebe v mestu, leta 1637. Uvodoma je predstavljeno obdobje uveljavljanja nove veroizpovedi do sredine 16. stoletja ter njene prevlade med vodilnimi sloji mesta dve desetletji kasneje. Osrednji segment predstavlja obdobje vrhunca tukajšnje evangeličanske skupnosti med letoma 1587 in 1600, ko je ta imela lasten cerkveno-šolski kompleks, s pokopališčem, molilnico in šolo, stoječim pri gradu Betnava, južno od Maribora. Naposled je v tretjem segmentu predstavljeno obdobje protireformacije, ki je prineslo fizično uničenje betnavskega kompleksa ter postopen propad skupnosti, kot tudi izginotje evangeličanov iz mesta in njegove bližnje okolice pred sredino 17. stoletja. Delo temelji zlasti na neobjavljenih virih, katerih glavnino predstavlja kar obširna korespondenca med nadzorništvom betnavske cerkve, mariborskimi evangeličani, deželo Štajersko ter deželnim knezom in njegovimi oblastmi. Ob predstavitvi in analizi zgodovinskega razvoja je naloga pričujočega dela tudi odprava nekaterih zmot, ki so, zlasti v slovenskem zgodovinopisju, doslej veljale kot dejstva.
Ključne besede: Maribor, Betnava, reformacija, protireformacija, zgodnji novi vek.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2882; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

5.
GOSPOSTVO VILTUŠ V ZGODNJEM NOVEM VEKU
Nuša Leskošek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gospostvo Viltuš v zgodnjem novem veku je predstavljeno gospostvo v obdobju med 16. in 18. stoletjem. Glavni namen je celostna predstavitev zgodnjenovoveškega gospostva Viltuš pri Mariboru med 16. in 18. stoletjem, s poudarkom na posestnem uradu Rošpoh. Obdelani viri so: urbarja iz leta 1588 in leta 1622, oba z dodatkom gorninskih dajatev urada Rošpoh, Gorninski registri iz obdobja od 1744–49 in iz leta 1756, Štiftna registra iz let 1739 in 1748 ter Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58. Vsi našteti viri veljajo le za urad Rošpoh oziroma za podložnike, spadajoče v ta urad. Urbar predstavlja popis letnih dohodkov od podložnikov zemljiškega gospostva za določeno leto. V gorninskem registru so zabeležene letne obveze hasnovalcev ('najemnikov') vinogradov v lasti gospostva. Oddajali so mošt, denar ter oves. Najemniki vinogradov niso bili le podložniki gospostva, temveč tudi meščani ali celo plemiči. V tistem času je namreč posedovanje vinograda še posebej pri meščanih veljalo za znak ugleda. Štiftni register je letni zapis obveznosti podložnikov do svojega zemljiškega gospoda, v katerem je označeno tudi, ali so le-ti obveznosti poravnali ali ne. Dajatve so bile večinoma denarne, tako se je tudi mala pravda (kopuni, kokoši, jajca, piščanci itd.) že pretvorila v denarne protivrednosti. Protokol izdanih dokumentov o podložnikih za obdobje 1752–58 je protokol inventarjev in cenitvenih zapisnikov nepremičnin, ki so jih najemno posedovali posamični podložniki gospostva Viltuš ob svoji smrti. V njem so uradno ocenjene vrednosti kmetij in vinogradov po smrti hasnovalca ter zapis prevzemne dajatve ali umrščine, ki je bila določena dedičem. Sestavni del diplome je tudi transliteracija teh virov iz nemške gotice v moderno nemščino kot tudi tabele z analizo dajatev v omenjenih virih, ki so se pri posameznikih seveda razlikovale glede na lego in pomembnost zemljišča. Pomembnejši lastniki graščine Viltuš od njene prve omembe v 12. stoletju do njenega žalostnega propada v 20. stoletju so bili: Viltuški gospodje, baroni Turjaški, baroni Székely/Zekel, grofje Herbersteini, grofje Rabatta, Jožefa Strenner, Boštjan Weninger, baron Gödel - Lannoy ter meščanski družini Badel in Magerl.
Ključne besede: gospoščina Viltuš, urad Rošpoh, gospoščinski viri, zgodnji novi vek, dajatve
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1556; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (14,01 MB)

6.
ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO GORNJA LENDAVA V ZGODNJEM NOVEM VEKU IN DO LETA 1862
Damijan Grlec, 2012, diplomsko delo

Opis: Zemljiško gospostvo Gornja Lendava je bilo skupaj z istoimenskim močno utrjenim gradom, sedežem veleposesti, skozi celoten srednji in zgodnji novi vek izpostavljeno številnim nevšečnostim, ki jih je pogojevala njegova obmejna lega. Skozi celoten čas je bilo zato na udaru različnih vojska in idealna točka za plenjenje in povračilne ukrepe štajerskih plemičev. Zidano grajsko poslopje sega v 13. stoletje, samo zemljišče pa se omenja že veliko prej. Prelomno je leto 1208, ko posest dobi v roke župan Nikolaj iz Železnega. Nato si v dolgi vrsti sledijo različni lastniki, dokler leta 1365 na to izjemno pomembno strateško posest ne pridejo gospodje Seči. Ti so pustili tukaj svoj trajen pečat, saj so posestniki teh krajev skupaj s svojo izvorno slovaško vejo Rima-Sečiji vse do leta 1685, ko se zadnjič omenjajo v listinah. Sečiji so bili ena najpomembnejših madžarskih plemiških rodbin in so uspeli v svojih rokah združiti kar štiri kronske posesti: Gornjo Lendavo, Dobro, Mursko Soboto in Monošter. Posest se je po izumrtju zadnjega Sečija Gornjelendavskega začela deliti in v nekaj porokah prešla v roke drugih plemiških rodbin: Salmov, baronov Poppel Lobkovice in na koncu grofov Batthyány. Rima-Sečiji so bili baroni, šele pred sredo 17. stoletja so bili povzdignjeni v grofe. Grofje so skupaj z okoliškim plemstvom vodili obrambo zahodnih predelov Madžarske pred Turki, nemajhno vlogo pa so odigrali v času verskih sporov, ko so najprej aktivno širili novo vero, nato pa le nekaj let pred izumrtjem začeli s katoliško obnovo. Sledijo jim razni vmesni lastniki, dokler si pravic nad zemljiškim gospostvom ni pridobila grofovska rodbina Nádasdy. Eden od članov rodbine, Franc IV., je bil poročen z edino hčerko zadnjega Rima-Sečija. Grofom je uspelo to posest pridobiti okrog leta 1689 in od takrat so bili lastniki te zemljiške posesti, vse dokler je niso prodali leta 1856. Grofje Nádasdy niso živeli na gradu, pač pa so tu bivali občasno. Grajsko poslopje so temeljito spremenili in mu dali današnji baročni videz. Nadaljevali so tudi s katoliško obnovo in bili bogati dobrotniki svojih patronatskih cerkva. V njihovem času je bila turška nevarnost že mimo, v te kraje se je po dolgih stoletjih vojska in pustošenja naselil mir.
Ključne besede: zgodovina, Goričko, Gornja Lendava, Dobra, Murska Sobota, Rakičan, grofje Széchy, grofje Batthyány, grofje Nádasdy, reformacija, protireformacija, turški vpadi, zgodnji novi vek
Objavljeno: 01.02.2013; Ogledov: 2077; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

7.
ŽUPNIJA VUZENICA V VIRIH IZ 18. STOLETJA
Urška Skutnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavam podobo kraja Vuzenica z okolico od 14. do konca 18. stoletja, podrobneje posestne, javnoupravne in cerkvenoupravne razmere v novem veku. Dotikam se tudi terezijanskih reform in posebej terezijanskega štetja hiš v letu 1754. V okviru raziskovanja obdelam več zgodovinskih virov za to področje v tej dobi: dva testamenta bratov Klemenčič, oba sta bila župnika v župniji Vuzenica na prehodu iz 17. v 18. stoletje. Ob tem predstavljam še štiri terezijanske popise hiš na Vuzeniškem, in sicer: deželnoknežji trg Vuzenica, vuzeniška nadžupnija sv. Nikolaja s podružnicami na Pohorju, beneficij Device Marije na Kamnu, in posestni urad Vuzenica v okviru zemljiškega gospostva Pukštanj. Testamenta sta iz zgodnjega 18. stoletja in zapisana pa v nemščini. Terezijanski popisi hiš so iz leta 1754 in so v fondu Häuserzählung, ki ga hrani Štajerski deželni arhiv Gradec. Nadalje predstavljam in analiziram oba testamenta. Zanima me, s kakšnim osebnim premoženjem sta razpolagala župnika, komu in kaj sta v testamentu zapustila, koga sta imenovala za glavnega dediča ter katere druge informacije še razkrivajo njuni testamenti. V zvezi z enotami terezijanskega popisa hiš pa je moje zanimanje usmerjeno predvsem v število podložnih hiš in njihovo socialno strukturo.
Ključne besede: zgodovina Vuzenice, zgodnji novi vek, testament, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1681; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
MUTA IN BLIŽNJA OKOLICA NA LEVEM BREGU DRAVE V 18. STOLETJU
Mojca Kunej, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Muta in bližnja okolica na levem bregu Drave v 18. stoletju bom predstavila zgodnjenovoveško upravno in cerkveno zgodovino Mute. Kraj, ki so ga kljub ujetosti med obronki Pohorja in Kozjaka že v srednjem veku opazili bamberški škofje ter v njem postavili mitnico – cestninsko postajo za vodni in cestni promet. Le-ta je nato skoraj 700 let narekovala razvoj kraja in privabljala trgovce, popotnike, splavarje … Kako pomemben in obsežen je bil kraj še sredi 18. st., sem skušala izvedeti s pomočjo popisa hiš, ki je bil izveden leta 1754 in bil obenem podlaga za izpeljavo reform na področju davčnega in vojaškonabornega sistema. O vsakdanjem utripu kraja pa so pisali posamezniki, člani trškega sveta, ki so s svojimi odločitvami podpirali dejanja pomembnih krajanov, med njimi tudi tukajšnjega župnika Filipa Vezjaka. Slednji je v sporih s tu nastavljenimi, a pogosto menjajočimi kaplani morda iskal potešitev v javni potrditvi za storjene krivice kaplanom ali zgolj samo oprostitev naloženih mu krivic. Komu je bila pri tem storjena krivica in komu prizanešena resnica, iz zbranega gradiva težko sodimo. Lahko pa sklepamo, da takšen spor v Cerkev ni nosil miru in blagostanja, ampak dvom, zaradi katerega so toliko pomembnejši ohranjeni seznami spovedanih in nespovedanih vernikov, kateri kažejo na morebitno rast vernikov, ter seznami dušnopastirskih opravil podružnic.
Ključne besede: zgodovina Mute, zgodnji novi vek, transliteracija, terezijanski popis hiš 1754, župnija Muta, župnija Pernice
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 1293; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (20,90 MB)

9.
Reformacijska gibanja v okviru evropskega 16. stoletja
Marko Štuhec, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Reformacijska gibanja in ideje so se razvile v verskem, družbenem, kulturnem in političnem okviru dolgega 16. stoletja. Za ta čas je značilno specifično prepletanje srednjeveških prvin, kot so prevladovanje kmetijske proizvodnje, dinastična zasnovanost politike, stanovska družba in krščanstvo ter novih zgodnjenovoveških, v marsičem že modernih prvin, kot so tisk, humanizem, gospodarska in demografska rast, visok konfliktni potencial, nastanek zgodnjenovoveške države in evropska ekspanzija. Splet novih in starih strukturnih prvin je vplival na oblikovanje, širjenje, sprejem in uveljavitev reformacij, hkrati pa so reformacijske ideje in gibanja, ki jih avtor razume kot socialno-psihološke interakcije velikega obsega, dinamizirala obstoječe strukture in jih preoblikovala.
Ključne besede: zgodnji novi vek, reformacija, reformacijska gibanja, reformacijske ideje, 16. st.
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (249,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici