1. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Exploring pre-service and in-service teachers' perceptions about early foreign language learning and dyslexiaMilena Košak Babuder, Saša Jazbec, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 25
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
4. Stališča staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobjuKatja Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Večjezičnost je postala sestavni del učeče se družbe. Pojavile so se spremembe na tujejezičnem področju, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi stališča vzgojiteljev in staršev. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je obravnavan otrokov razvoj. Podrobneje so predstavljeni: področja otrokovega razvoja, vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na vsestranski razvoj predšolskega otroka in vloga odraslih pri otrokovem razvoju. Nato sta predstavljena tudi govorni razvoj in njegovi dejavniki. V nadaljevanju so v teoretičnem delu obravnavani še zgodnje učenje tujega jezika in različni vidiki o začetkih učenja tujega jezika. Teoretični del je sklenjen s poglavjem o značilnostih učenja in poučevanja tujega jezika v vrtcih, ki zaobjema evropske smernice, modele poučevanja tujih jezikov, cilje, vlogo vzgojitelja in njegove kompetence ter vlogo staršev. Empirični del je posvečen raziskavi, pri kateri rezultati in njihova analiza temeljijo na stališčih staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec po vsej Sloveniji in vzgojitelje v teh vrtcih. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je, da si starši in vzgojitelji z višjo izobrazbo prizadevajo za zgodnejši začetek učenja tujega jezika kot starši in vzgojitelji z nižjo izobrazbo. Oboji ocenjujejo zgodnje učenje tujega jezika kot pomembnega za otrokov celostni razvoj. Slednje se ocenjuje za pozitivno, saj je ob tem ugotovljeno, da starši in vzgojitelji visoko vrednotijo koristi učenja tujega jezika v predšolskem obdobju.
Ključne besede: otrokov razvoj, starši, vrtec, vzgojitelji, zgodnje učenje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1878; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,54 MB) |
5. PREVAJANJE PRI PROCESU USVAJANJA TUJEGA JEZIKA V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLIStina Mrša, 2016, diplomsko delo Opis: Veliko evropskih držav načrtno uvaja tuji jezik že v zgodnje izobraževanje otroka. Dosti je tudi hotenih ali samodejno oblikovanih okoliščin, kjer se otrok ob maternem jeziku srečuje tudi z drugimi/s tujimi jeziki. Temeljna izhodišča za preučevanje usvajanja tako prvega jezika kot tudi vseh naslednjih jezikov so razvojne teorije, saj otrok prehaja iz ene razvojne faze v drugo in tako razvija svoje jezikovne sposobnosti ter zori na jezikovnem področju.
Učenje jezika je namreč zapletena dejavnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov. Poučevanja tujega jezika v zgodnjem obdobju se je treba lotiti na drugačen način kot učenja starejših otrok, in sicer tako, da bo samo pridobivanje tujega jezika zabavno, neprisiljeno in spontano. Takšno učenje tujega jezika ne bo v breme otroku, ampak ga bo veselilo, kar bo povečalo njegovo motivacijo in posledično s tem pripomoglo tudi k bolj uspešnemu in obširnemu pomnjenju tujega jezika. Prav v ta namen, da otrok lažje in hitreje ter bolj učinkovito usvaja tuji jezik, dandanes organizatorji poučevanja uporabljajo drugačne načine in metode, kot so jih uporabljali nekoč. Da otrok sam odkriva novi jezik, se pri tem zabava in mu to ni v breme, uporabljajo pristop celostnega učenja oziroma t. i. jezikovne kopeli, kjer otrok nezavedno usvaja novi jezik, sam določa tempo in vsebino usvajanja, ki sta prilagojena njegovi stopnji razvoja, ter si pri tem veliko več zapomni. Pomembno vlogo pri usvajanju tujega jezika ima tudi materinščina, ki ne zavira pridobivanja novega jezika, ampak spodbuja povezave med jezikoma in je tako v pomoč pri usvajanju tujega jezika. Torej od znanja maternega jezika, ki ga je na začetku pri učenju tujega jezika več, k znanju tujega jezika, ki narašča. Raba materinščine se postopoma zmanjšuje in se povečuje razumevanje v ciljnem jeziku.
Ključne besede: prevajanje, materni jezik, tuji jezik, zgodnje učenje tujega jezika, razvoj govora.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2016; Ogledov: 2282; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,28 MB) |
6. IGRANJE, RAZISKOVANJE IN UČENJE V NEMŠKEM JEZIKU V VRTCUSimone Golež, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Igranje, raziskovanje in učenje v nemškem jeziku v vrtcu obravnava zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu.
Namen diplomske naloge je predstaviti različne vidike učenja in poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju oziroma sodoben pristop poučevanja tujega jezika v vrtcu. Prav tako predstavljamo nekatere vrzeli pri poučevanju tujega jezika v vrtcu ter ponujamo spodbude in rešitve za uspešno poučevanje in učenje tujega jezika že na predšolski stopnji. Na podlagi mnenj raziskovalcev, strokovnjakov in lastnih izkušenj priporočamo začetek učenja in usvajanja tujega jezika v zgodnjem otroštvu. Prav tako predstavljamo integracijo tujega jezika v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
V praktičnem delu naloge na podlagi dveh vsebinskih sklopov ponujamo primer ustreznega pristopa pri integraciji nemškega jezika v vrtcu. V sklopa smo zajeli vsa področja s cilji, metodami in oblikami ter sredstvi, ki jih potrebujemo za izvedbo posamezne dejavnosti.
Ključne besede: predšolsko obdobje, integracija, zgodnje učenje tujega jezika, dejavnosti za poučevanje nemškega jezika v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. VPLIV UČENJA TUJEGA JEZIKA NA SPODBUJANJE MEDKULTURNOSTI PRI PREDŠOLSKEM OTROKU Z VIDIKA STARŠEVDušanka Bobovnik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene različne sodobne teorije o pridobivanju tujega jezika v predšolskem obdobju v povezavi s teorijo medkulturne komunikacije, ki je način sporazumevanja v sodobni globalni družbi, in s katero se soočajo otroci ter starši že v predšolskem obdobju otrokovega razvoja. Teoretični del diplomske naloge zajema osnove govornega razvoja in dejavnike, v povezavi s kognitivnimi prevodoslovnimi teorijami.. V osrednjem delu se osredotočamo na načine usvajanja različnih vrst jezika in na zgodnje učenje tujega jezika, na njegov pomen, dejavnike in cilje. Nato so predstavljeni pristopi k učenju tujega jezika v predšolskem obdobju in smernice za kakovostno izvedbo poučevanja tujega jezika, kot uvod v medkulturno komunikacijo, v predšolskem obdobju. V nadaljevanju predstavljamo aktivnosti in sredstva za učenje poslušanja in govora tujega jezika. V drugem delu teoretičnega dela pa se osredotočamo na medkulturno vzgojo in izobraževanje, medkulturni dialog kot tudi medkulturno sporazumevanje pri pouku tujega jezika.
V empiričnem delu diplomske naloge smo želeli pridobiti podatke o oceni staršev o vplivu zgodnjega učenja tujega jezika na spodbujanje medkulturne komunikacije. S pomočjo anketnega vprašalnika smo prišli do odgovorov glede zastavljenih ciljev in hipotez. V raziskavi so sodelovali starši otrok treh vrtcev iz Maribora, ki svojim malčkom v sklopu kurikula nudijo učne urice tujega jezika. Raziskava je pokazala, da se večini staršev zgodnje učenje tujih jezikov zdi primerno in pomembno, saj v tem vidijo prednosti za kasnejše učenje tujega jezika v šoli in s tem seveda tudi prednost za vse življenje, v odnosu do jezikov in drugih kultur.
Ključne besede: tuji jezik, medkulturnost, medkulturna komunikacija, zgodnje učenje tujega jezika, medkulturna vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 20.06.2016; Ogledov: 1606; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. Učenje in poučevanje angleščine v vrtcuKatarina Zdolšek, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom »Učenje in poučevanje angleščine v vrtcu« je empirično diplomsko delo. Namen je predstaviti integracijo angleškega jezika v nacionalni dokument, Kurikulum za vrtce. Upoštevajoč, da tuji jeziki niso obvezni v predšolskem obdobju in kot taki niso opredeljeni v Kurikulumu za vrtce, učenje in poučevanje angleščine v vrtcu lahko potekata samo v okviru inovacijskega projekta. V empiričnem delu diplomske naloge sta predstavljeni učenje in poučevanje angleščine v šentjurskem vrtcu (enota Ponikva), ki je potekalo v okviru mrežnega inovacijskega projekta. Na podlagi analize priprav enega šolskega leta je bil cilj empiričnega dela raziskati pristop CLIL (vsebinsko jezikovno integrirano učenje), ki je bil uporabljen pri integraciji angleščine v Kurikulum za vrtce. Poleg tega je bil na podlagi intervjujev otrok namen raziskave ugotoviti zaznavanje in motivacijo otrok za učenje tujega jezika v vrtcu. Rezultati kažejo, da je bil angleški jezik integriran v celoten Kurikulum za vrtce; v vseh šest področij dejavnosti in prav tako v vsakodnevne rutinske dejavnosti v vrtcu. Najpogosteje uporabljena učna metoda je bila igra. Ugotovitve raziskave kažejo, da so otroci radi sodelovali pri učenju angleščine in so bili motivirani. Najraje so imeli igro, gibalne, glasbene in dramske dejavnosti. Raziskava je prav tako pokazala, da je otroke motivirala uporaba različnih učnih sredstev in da so po enem letu dnevne izpostavljenosti angleškemu jeziku v vrtcu razumeli oziroma znali povedati različne besedne zveze.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, vsebinsko jezikovno integrirano učenje (CLIL), predšolski otroci, vrtec, Kurikulum za vrtce, inovacijski mrežni projekt.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2016; Ogledov: 3726; Prenosov: 630
Celotno besedilo (2,10 MB) |
9. DIDAKTIČNI NASVETI ZA POUČEVANJE ANGLEŠČINE V PREDŠOLSKEM OBDOBJUŠpela Oprčkal, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Didaktični nasveti za poučevanje angleščine v predšolskem obdobju je praktično diplomsko delo, ki obravnava načrtovanje in evalvacijo dejavnosti v vrtcu ter zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika. Namen diplomske naloge je zbrati in opisati primere dejavnosti enega tematskega sklopa v obliki dnevnih priprav za poučevanje angleščine v predšolskem obdobju, jih praktično preizkusiti v skupini predšolskih otrok in ugotoviti stališča otrok o izvedenih dejavnostih v tujem jeziku. V skladu z namenom so bile načrtovane in izvedene dejavnosti v okviru desetih dnevnih priprav, v katere je bilo vključeno integrirano učenje in poučevanje angleščine v vrtcu. Ob koncu izvedbe projekta je bila opravljena tudi evalvacija vseh dejavnosti v angleščini. Z otroki, ki so bili vključeni v projekt, je bil izveden vodeni intervju, katerega cilj je bil ugotoviti njihova stališča o izvedenih dejavnostih v angleščini. Pri končnem ovrednotenju projekta je bilo ugotovljeno, da je bilo poučevanje angleškega jezika uspešno vključeno v načrtovanje in izvedbo dejavnosti Kurikuluma za vrtce. Rezultati vodenega intervjuja z otroki pa so pokazali, da so bile otrokom dejavnosti, izvedene v angleškem jeziku, všeč in da so na splošno zelo motivirani za sodelovanje pri angleških dejavnostih.
Ključne besede: predšolsko obdobje, načrtovanje v vrtcu, zgodnje učenje tujega jezika, integracija, dnevna priprava, inovacijski projekt
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 2722; Prenosov: 479
Celotno besedilo (2,56 MB) |
10. OCENA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK O UVAJANJU TUJEGA JEZIKA V VRTECAnja Šilak, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene različne sodobne teorije o pridobivanju tujega jezika v predšolskem obdobju. Teoretični del diplomske naloge zajema osnove govornega razvoja v prvem in drugem jeziku, dejavnike, ki vplivajo učenje jezika, ter vpliv tujega jezika na materinščino. V Nadaljevanju diplomskega dela je opisano učenje tujega jezika v predšolskem obdobju. V tem delu so predstavljeni glavni cilji, načela, dejavniki uspešnega učenja tujega jezika v predšolskem obdobju, kritično obdobje učenja tujega jezika, metode poučevanja ter vloga vzgojitelja pri načrtovanju in izvajanju tujega jezika v vrtec.
V empiričnem delu diplomske naloge sem želela pridobiti podatke o tem, kako vzgojitelji ocenjujejo uvajanje tujega jezika v vrtec ter kako sami pripomorejo k temu. Anketni vprašalnik mi je bil v veliko pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja glede zastavljenih ciljev in hipotez. Rezultati so pokazali, da imajo vzgojitelji pozitiven odnos do do zgodnjega učenja tujega jezika in menijo, da zgodnje učenje pozitivno vpliva na otroka. Veliko vzgojiteljev, predvsem mlajše generacije, je pokazalo podporo izvajanju dejavnosti iz tujega jezika ter pripravljenost za dodatno izobraževanje v didaktiki zgodnjega poučevanja tujega jezika.
Ključne besede: Zgodnje učenje tujega jezika, vpliv tujega jezika na materinščino, glavni cilji poučevanja tujega jezika, dejavniki uspešnega učenja tujega jezika, metode učenja tujega jezika, ocena vzgojiteljev o uvajanju tujega jezika v vrtec
Objavljeno v DKUM: 17.06.2013; Ogledov: 2317; Prenosov: 294
Celotno besedilo (1,56 MB) |
