1. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Raziskovanje gorenja sveče v vrtcu : diplomsko deloLarisa Zorec, 2024, diplomsko delo Opis: Zgodnje naravoslovje je otrokovo prvo doživetje v naravi. Osebnostni razvoj pri otrocih v njih spodbuja radovednost in željo po raziskovanju. Vzgojitelji moramo omogočiti otrokovo sodelovanje pri dejavnostih ter pristne izkušnje. Otroci si pri eksperimentiranju nabirajo še dodatne izkušnje ter si stvari lažje in hitreje zapomnijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodnje naravoslovje ter vlogo vzgojitelja. Predstavili smo tudi proces gorenja in procese povezane z njim. Prav tako smo na kratko opisali tudi gorenje sveče ter sestavo le te. V teoretičnem delu smo raziskali tudi že predstavljene raziskave podobne naši.
V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedi v OŠ Selnica ob Dravi – vrtec Kobanček. Sodelovali so otroci stari od 4 do 6 let. Izvedli smo eksperiment s svečo ter kozarcem. Ugotavljali smo, zakaj sveča ugasne, ko jo s kozarcem pokrijemo. Eksperiment smo izvajali individualno. Otroci so naše hipoteze potrdili s svojimi odgovori ter razmišljanjem pred in po izvedenem eksperimentu. Ugotovili smo, da otroci še ne vedo, kaj sveča potrebuje za gorenje, otroci vedo, da se bo sveča stalila pri gorenju. Prav tako vedo, da bo sveča ugasnila, ko jo bomo pokrili s kozarcem. Otroci prav tako ne vedo, kaj je vzrok, da sveča ugasne, če jo pokrijemo s kozarcem. Bili so navdušeni nad izvedenim eksperimentom. Takšne dejavnosti pritegnejo pozornost otrok ter jih še bolj spodbudijo k raziskovanju, zato bi jih lahko več vključevali v vsakodnevne načrtovane dejavnosti.
Ključne besede: Zgodnje naravoslovje, sveča, gorenje, eksperiment, učenje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 21
Celotno besedilo (682,41 KB) |
3. Exploring pre-service and in-service teachers' perceptions about early foreign language learning and dyslexiaMilena Košak Babuder, Saša Jazbec, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 14
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Matematika v predšolskem obdobjuAlenka Lipovec, Darja Antolin Drešar, 2019, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Opis: Zgodnja pozornost pomembnim veščinam 21.stoletja je zaveza vsake sodobne družbe. Matematična kompetenca je ena izmed ključnih kompetenc, katere nivo doseganja je tesno povezan z razvojem družbe, zato je potrebno ustvariti pogoje za razvoj matematičnega mišljenja že zelo zgodaj. Učbenik Matematika v predšolskem obdobju je namenjen bodočim vzgojiteljicam in vzgojiteljem. Upava, da jim bo pomagal pri strukturiranju in poglabljanju znanja, ki ga razvijamo pri matematičnih predmetih na programu Predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Določeni deli besedila, posebej aktivnosti, bodo v pomoč tudi staršem, ki želijo z otroki početi matematično osmišljene, a kljub temu zabavne reči. Seveda branje toplo priporočava tudi vsem, ki jih zanima poučevanje zgodnje matematike.Učbenik je razdeljen na poglavja in podpoglavja. Vsak vsebinski sklop se prične s teoretično obarvanim delom, v katerem se seznanimo tudi z nekaterimi novimi pojmi. Sledijo predlogi za različne metodične poti pri razvijanju matematičnega znanja predšolskega otroka. Aktivnosti so označene na poseben način, ki nam omogoča, da jih poiščemo v kazalu aktivnosti. Ob koncu poglavij najdemo ključne besede. Njihova opredelitev je podana pred seznamom literature v podpoglavju Slovarček. Sledijo vprašanja, ki bralcu služijo v pomoč pri strukturiranju znanja.
Ključne besede: zgodnje učenje, zgodnja matematika, matematična aktivnost, didaktika matematike, predšolsko obdobje
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 841; Prenosov: 166
Povezava na celotno besedilo |
5. Prepoznavanje matematike na fotografijah v predšolskem obdobju : diplomsko deloKatarina Fužir, 2021, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili področje matematike, matematiko v vrtcu, povezavo med matematiko in jezikom, nekaj besed smo namenili tudi matematičnim vsebinam v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo o prepoznavanju matematike na fotografijah pri predšolskih otrocih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili polstrukturiran intervju z vsakim otrokom posebej. Zanimalo nas je, ali otroci na fotografijah iz različnih področij prepoznavajo matematiko, kako občutijo matematiko na fotografijah in ali obstajajo razlike v prepoznavanju matematike na fotografijah med dečki in deklicami. V interpretaciji rezultatov smo podrobneje analizirali vsako fotografijo in ob koncu naredili primerjavo med vsemi fotografijami in primerjavo prepoznavanja med spoloma. Ugotovili smo, da so otroci matematiko na fotografijah dobro prepoznavali, najbolje pri fotografijah, vzetih iz družbenega okolja. Matematiko na fotografijah so otroci največkrat povezovali s področjem aritmetike, geometrije in merjenja. Pri večini fotografij razlik v prepoznavanju matematike med deklicami in dečki ni bilo zaznati.
Ključne besede: zgodnje učenje matematike, predšolska vzgoja, prepoznavanje matematike, uporaba fotografij
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,69 MB) |
6. Uporaba igre tiny polka dot pri zgodnjem učenju matematikeNeža Brec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom "Uporaba igre Tiny Polka Dot pri zgodnjem učenju matematike" smo želeli otrokom na prijeten ter motivacijski način predstaviti potek in pravila omenjene igre in preveriti oz. ugotoviti, ali obstaja izboljšanje razumevanja navodil pri tretjem preverjanju igranja, v primerjavi s prvim preverjanjem.
Teoretični del diplomske naloge predstavlja matematiko kot del otrokovega vsakdana doma in v vrtcu. Predstavili smo različna področja predšolske matematike in zapisali primere dejavnosti, s katerimi lahko otroku posamezno matematično področje približamo. Sestavni del teoretičnega dela so tudi predstavitve pogledov posameznih avtorjev o otrokovemu matematičnemu razvoju.
V empiričnem delu smo dodali predstavitev igre "Tiny Polka Dot", ki smo jo uporabili v raziskovalnem delu. Poslužili smo se raziskovanja matematičnega znanja otrok s pred testom. Seznanili smo jih z navodili igre. Predmet našega raziskovanja je bilo razumevanje navodil. Rezultate smo zbirali skozi opazovanje pri igri in jih zapisovali v tabele. Podatke smo obdelali s pomočjo programa "SSPS". Pridobljene rezultate smo predstavili v poglavju praktičnega dela diplomskega dela.
Ključne besede: didaktika matematike, predšolsko obdobje, igra "Tiny Polka Dot", zgodnje učenje matematike.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 113
Celotno besedilo (3,44 MB) |
7. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
8. Pedagoški pristop CLIL - izziv za profesionalni razvoj učiteljev tujega jezika na zgodnji stopnji šolanjaKatica Pevec Semec, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku nas je zanimalo, katere zmožnosti učitelji pripisujejo izvajalcem CLIL-a, sodobnega didaktičnega koncepta učenja in poučevanja tujih jezikov, na katerem temelji tudi učni načrt za tuje jezike v drugem in tretjem razredu osnovne šole. Pri tem se naslanjamo na oz. upoštevamo ključne elemente didaktičnega koncepta CLIL po Coylu, ki odražajo večdimenzionalnost. Element večdimenzionalnosti je tudi dodana vrednost profesionalnega razvoja učiteljev v projektu Drei Hände - Tri roke - Tre mani. V raziskavi smo ugotovili, da je med štirimi elementi CLIL-a najbolj upoštevan jezik (komunikacija), najmanj pa kultura; med skupinskimi zmožnostmi učiteljev za izvajanje CLIL-a pa je najbolj opazna zmožnost "naučiti se narediti".
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, tuji jeziki, zgodnje učenje, učne metode, CLIL, osnovne šole, večdimenzionalnost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 237
Celotno besedilo (655,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zgodnje poučevanje in učenje angleščine v Montessori vrtcuEva Škrlep, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo združili področji angleškega jezika in predšolske vzgoje. Osredotočili smo se na sodobne pristope poučevanja tujega jezika v vrtcu Montessori ter želeli ugotoviti, kako predšolski otroci usvajajo tuj jezik. V teoretičnem delu smo pregledali teorijo pedagogike Montessori in značilnosti učenja ter poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju. Empirični del smo zastavili tako, da je združil obe področji. V Hiši otrok Antonina v Biljah pri Novi Gorici smo s pomočjo opazovalnega lista pridobili potrebne informacije, s katerimi smo odgovorili na že prej zastavljena raziskovalna vprašanja ter potrdili oziroma zavrnili zastavljene hipoteze. Pri opazovanju smo se osredotočili na strategije poučevanja angleškega jezika, metode dela, tematike učnih ur, raznolikost dejavnosti, uporabljene materiale, aktivnost otrok, uporabo angleškega jezika, odziv vzgojitelja na napake otrok in na napredek otrok ob večkratni ponovitvi individualnih in skupinskih dejavnosti. Ker sta vzgojiteljici med učenjem angleščine nenehno uporabljali angleški jezik, so se otroci poleg besedišča učili tudi melodijo in ritem jezika, kar jim bo pomagalo pri nadaljnjem učenju angleščine. Koncept Montessori poskuša otroke izoblikovati tako, da bodo v nadaljnjem življenju samostojni, odgovorni in potrpežljivi. Otroci se preko različnih pravil in dejavnosti tega učijo.
Ključne besede: angleški jezik, pedagogika Montessori, predšolska vzgoja, tuj jezik, zgodnje učenje
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2770; Prenosov: 358
Celotno besedilo (1,38 MB) |
10. Stališča staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobjuKatja Horvat, 2016, magistrsko delo Opis: Večjezičnost je postala sestavni del učeče se družbe. Pojavile so se spremembe na tujejezičnem področju, ki jih pogojujejo družbene razmere. S tem pa so se spremenila tudi stališča vzgojiteljev in staršev. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu je obravnavan otrokov razvoj. Podrobneje so predstavljeni: področja otrokovega razvoja, vpliv zgodnjega učenja tujega jezika na vsestranski razvoj predšolskega otroka in vloga odraslih pri otrokovem razvoju. Nato sta predstavljena tudi govorni razvoj in njegovi dejavniki. V nadaljevanju so v teoretičnem delu obravnavani še zgodnje učenje tujega jezika in različni vidiki o začetkih učenja tujega jezika. Teoretični del je sklenjen s poglavjem o značilnostih učenja in poučevanja tujega jezika v vrtcih, ki zaobjema evropske smernice, modele poučevanja tujih jezikov, cilje, vlogo vzgojitelja in njegove kompetence ter vlogo staršev. Empirični del je posvečen raziskavi, pri kateri rezultati in njihova analiza temeljijo na stališčih staršev in vzgojiteljev o pomenu zgodnjega učenja tujega jezika otrok v predšolskem obdobju. Vzorec zajema starše, ki imajo svoje otroke vključene v vrtec po vsej Sloveniji in vzgojitelje v teh vrtcih. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je, da si starši in vzgojitelji z višjo izobrazbo prizadevajo za zgodnejši začetek učenja tujega jezika kot starši in vzgojitelji z nižjo izobrazbo. Oboji ocenjujejo zgodnje učenje tujega jezika kot pomembnega za otrokov celostni razvoj. Slednje se ocenjuje za pozitivno, saj je ob tem ugotovljeno, da starši in vzgojitelji visoko vrednotijo koristi učenja tujega jezika v predšolskem obdobju.
Ključne besede: otrokov razvoj, starši, vrtec, vzgojitelji, zgodnje učenje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 1878; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,54 MB) |
