1. Stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo : diplomsko deloBarbara Lokovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Ključne besede: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (1,49 MB) |
2. Več- in raznojezičnost v predšolskem obdobju2022, zbornik Opis: Monografija skozi perspektive različnih akterjev in analizo dejavnikov in elementov pouka osvetljuje razvijanje razno- in večjezičnosti v predšolskem obdobju. V posameznih prispevkih so tematizirani: oris možnosti razvijanja večjezičnosti v vrtcih, kompetence za poučevanje tujih jezikov v predšolskem obdobju, stališča vzgojiteljic do zgodnjega učenja tujih jezikov in večjezičnosti, stališča in izkušnje učiteljic z dodatnim usposabljanjem za zgodnje poučevanje, doživljanje pouka tujih jezikov pri samih otrocih, pogledi staršev na učenje jezikov v vrtcu in delo na področju tujih jezikov z otroki priseljenci. Nadalje prinaša monografija analizo dela v vrtcu ter analizo večjezičnih slikanic. Monografijo zaključujeta analiza dela v dvojezičnem vrtcu in raziskovanje vprašanja elitizma v vrtcu. Monografija je namenjena različnim ciljnim skupinam in z njo želimo tudi pokazati, da je potrebna sprememba kurikula za vrtce in uvedba obveznega učenja tujih jezikov. Nujnost spremembe kurikula utemeljujejo analize in raziskave s stališča različnih ciljnih skupin ter pozicioniranost v širši kontekst jezikovne politike Evropske unije.
Ključne besede: predšolsko obdobje, tuji jeziki, zgodnje poučevanje, didaktična gradiva, stališča, kompetence
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 2428; Prenosov: 206
Celotno besedilo (29,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranjaMartin Fras, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem
poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja.
Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 125
Celotno besedilo (4,44 MB) |
4. Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljevValentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1571; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1014,46 KB) |
5. CLIL in šport: poučevanje športnih aktivnosti predšolskih otrok v tujem jeziku - nemščiniMaja Pajenk, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na poučevanje športnih aktivnosti otrok na zgodnji stopnji v tujem jeziku – nemščini. Predstavljen je pristop poučevanja tujih jezikov po metodi CLIL (Content and language integrated learning), pri kateri so s pomočjo tujega jezika posredovane nejezikovne vsebine. Predstavljen je tudi vidik gibanja, ki je, tako kot jezik, eno izmed najpomembnejših področij v otrokovem zgodnjem razvoju. Jezik in gibanje sta med seboj tesno povezana, saj se otroci s pomočjo gibanja izražajo, prav tako pa gibanje ugodno vpliva na razvoj jezika. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o poučevanju športnih aktivnosti v nemškem jeziku po metodi CLIL. Kot spremljevalni dejavnik bo s pomočjo vprašalnika analizirano mnenje staršev o zgodnjem poučevanju tujega jezika.
Ključne besede: CLIL, zgodnje poučevanje tujega jezika, gibanje, usvajanje jezika.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1746; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,06 MB) |
6. IGRANJE, RAZISKOVANJE IN UČENJE V NEMŠKEM JEZIKU V VRTCUSimone Golež, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Igranje, raziskovanje in učenje v nemškem jeziku v vrtcu obravnava zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu.
Namen diplomske naloge je predstaviti različne vidike učenja in poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju oziroma sodoben pristop poučevanja tujega jezika v vrtcu. Prav tako predstavljamo nekatere vrzeli pri poučevanju tujega jezika v vrtcu ter ponujamo spodbude in rešitve za uspešno poučevanje in učenje tujega jezika že na predšolski stopnji. Na podlagi mnenj raziskovalcev, strokovnjakov in lastnih izkušenj priporočamo začetek učenja in usvajanja tujega jezika v zgodnjem otroštvu. Prav tako predstavljamo integracijo tujega jezika v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu.
V praktičnem delu naloge na podlagi dveh vsebinskih sklopov ponujamo primer ustreznega pristopa pri integraciji nemškega jezika v vrtcu. V sklopa smo zajeli vsa področja s cilji, metodami in oblikami ter sredstvi, ki jih potrebujemo za izvedbo posamezne dejavnosti.
Ključne besede: predšolsko obdobje, integracija, zgodnje učenje tujega jezika, dejavnosti za poučevanje nemškega jezika v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,32 MB) |
7. ZGODBE V TUJEM JEZIKU IN VLOGA STARŠEVSaša Pušaver, 2016, diplomsko delo Opis: Zgodbe v tujem jeziku je empirično diplomsko delo, kjer predstavljamo zgodbe v tujem jeziku kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Osredotočamo se predvsem na vlogo staršev pri branju zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. V empiričnem delu smo preverjali stališča staršev do branja zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. Zaradi predvidevanja po upadu števila staršev, ki berejo svojim otrokom v tujem jeziku, smo sestavili tudi vprašanja za starše, ki zgodb v tujem jeziku svojim otrokom ne berejo in iskali vzroke za to. Ugotovili smo, da starši večinoma ne berejo v tujem jeziku, kljub temu, da jih večina meni, da se z branjem v tujem jeziku otrok lahko nauči tujega jezika. Izobrazba staršev (višja) vpliva na pogostost branja v tujem jeziku. Otroci pogosto kar sami želijo, da jim starši berejo v tujem jeziku oziroma kažejo zanimanje za tujejezikovne dejavnosti, jih radi poslušajo in razumejo, kaj jim sporočajo. Slišano tujejezikovno besedišče radi ponavljajo in si ga zapomnijo za dlje časa. Starši pri branju v tujem jeziku uporabljajo različne tehnike za branje.
Ključne besede: tuji jezik, zgodnje poučevanje tujega jezika, zgodbe v tujem jeziku, branje, starši
Objavljeno v DKUM: 31.05.2016; Ogledov: 1468; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKADeja Božič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 1617; Prenosov: 180
Celotno besedilo (518,09 KB) |
9. Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcuDarija Petek, 2010, strokovni članek Opis: Osnovni namen raziskave je bil, postaviti naravoslovni poskus kot izhodišče, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Otroci so pred in med poskusi ter po njih iskali možne odgovore na zastavljena vprašanja, razmišljali in se ukvarjali z rešitvijo problema. Tako smo pridobili njihove prvotne zamisli, ki so se z izvajanjem poskusa potrdile ali pa so jih otroci morali spremeniti zaradi ugotovitev, ki jih je dal poskus. Z lastno aktivnostjo so zmogli naivno razlago spremeniti in jo tudi razumeti.
Ključne besede: naravoslovni poskus, zgodnje poučevanje naravoslovja, topnost, izhlapevanje, kristalizacija, konzervacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1811; Prenosov: 208
Celotno besedilo (106,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. UVAJANJE TUJEGA JEZIKA V VRTECVesna Simonič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so v teoretičnem delu predstavlje vrednote, ki vplivajo na uvajanje tujega jezika v vrtec, nekaj je navedenih tudi praktičnih primerov. V empiričnem delu pa je predstavljeni rezultati raziskave, ki ugotavlja, v kolikšni meri se starši zavedajo pomena uvajanja tujega jezika v vrtec, ali je staršem všeč takšna oblika poučevanja tujega jezika, ali njihovi otroci izgovorijo kakšno tujo besedo in ali je otrokom učenje tujega jezika všeč.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, motivacija, didaktični vidiki zgodnjega učenja tujega jezika, prvi tuj jezik, praktični primeri za poučevanje tujega jezika - nemščine
Objavljeno v DKUM: 09.05.2011; Ogledov: 3868; Prenosov: 747
Celotno besedilo (1,17 MB) |
