| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Več- in raznojezičnost v predšolskem obdobju
2022, zbornik

Opis: Monografija skozi perspektive različnih akterjev in analizo dejavnikov in elementov pouka osvetljuje razvijanje razno- in večjezičnosti v predšolskem obdobju. V posameznih prispevkih so tematizirani: oris možnosti razvijanja večjezičnosti v vrtcih, kompetence za poučevanje tujih jezikov v predšolskem obdobju, stališča vzgojiteljic do zgodnjega učenja tujih jezikov in večjezičnosti, stališča in izkušnje učiteljic z dodatnim usposabljanjem za zgodnje poučevanje, doživljanje pouka tujih jezikov pri samih otrocih, pogledi staršev na učenje jezikov v vrtcu in delo na področju tujih jezikov z otroki priseljenci. Nadalje prinaša monografija analizo dela v vrtcu ter analizo večjezičnih slikanic. Monografijo zaključujeta analiza dela v dvojezičnem vrtcu in raziskovanje vprašanja elitizma v vrtcu. Monografija je namenjena različnim ciljnim skupinam in z njo želimo tudi pokazati, da je potrebna sprememba kurikula za vrtce in uvedba obveznega učenja tujih jezikov. Nujnost spremembe kurikula utemeljujejo analize in raziskave s stališča različnih ciljnih skupin ter pozicioniranost v širši kontekst jezikovne politike Evropske unije.
Ključne besede: predšolsko obdobje, tuji jeziki, zgodnje poučevanje, didaktična gradiva, stališča, kompetence
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 2353; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (29,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranja
Martin Fras, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja. Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1399; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

3.
Razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol v Sloveniji z vidika učiteljev
Valentina Čeh, Matea Tenko, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati razlike v didaktičnih metodah in strategijah dela pri zgodnjem poučevanju angleščine (1.-4. razred) ter poučevanju angleščine v višjih razredih osnovnih šol. Teoretični del magistrske naloge sloni na preučevanju otrokovega razvoja in kako le-ta vpliva na učenje tujega jezika ter kakšna je vloga učitelja prav pri tem procesu. Pozorni morajo biti na otrokovo osebnost, njegove učne sposobnosti in motiviranost ter v skladu s tem izbrati didaktične metode in strategije dela. Cilj empiričnega dela magistrske naloge je bil raziskati razlike v delu med razrednimi in predmetnimi učitelji ter s kakšnimi težavami se soočaju pri poučevanju.
Ključne besede: učenje tujega jezika, zgodnje poučevanje angleščine, strategije in metode poučevanja, učna priprava, učbenik, problemi poučevanja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1477; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1014,46 KB)

4.
CLIL in šport: poučevanje športnih aktivnosti predšolskih otrok v tujem jeziku - nemščini
Maja Pajenk, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na poučevanje športnih aktivnosti otrok na zgodnji stopnji v tujem jeziku – nemščini. Predstavljen je pristop poučevanja tujih jezikov po metodi CLIL (Content and language integrated learning), pri kateri so s pomočjo tujega jezika posredovane nejezikovne vsebine. Predstavljen je tudi vidik gibanja, ki je, tako kot jezik, eno izmed najpomembnejših področij v otrokovem zgodnjem razvoju. Jezik in gibanje sta med seboj tesno povezana, saj se otroci s pomočjo gibanja izražajo, prav tako pa gibanje ugodno vpliva na razvoj jezika. V empiričnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava o poučevanju športnih aktivnosti v nemškem jeziku po metodi CLIL. Kot spremljevalni dejavnik bo s pomočjo vprašalnika analizirano mnenje staršev o zgodnjem poučevanju tujega jezika.
Ključne besede: CLIL, zgodnje poučevanje tujega jezika, gibanje, usvajanje jezika.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1636; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
IGRANJE, RAZISKOVANJE IN UČENJE V NEMŠKEM JEZIKU V VRTCU
Simone Golež, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Igranje, raziskovanje in učenje v nemškem jeziku v vrtcu obravnava zgodnje učenje in poučevanje tujega jezika v vrtcu. Namen diplomske naloge je predstaviti različne vidike učenja in poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju oziroma sodoben pristop poučevanja tujega jezika v vrtcu. Prav tako predstavljamo nekatere vrzeli pri poučevanju tujega jezika v vrtcu ter ponujamo spodbude in rešitve za uspešno poučevanje in učenje tujega jezika že na predšolski stopnji. Na podlagi mnenj raziskovalcev, strokovnjakov in lastnih izkušenj priporočamo začetek učenja in usvajanja tujega jezika v zgodnjem otroštvu. Prav tako predstavljamo integracijo tujega jezika v vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu. V praktičnem delu naloge na podlagi dveh vsebinskih sklopov ponujamo primer ustreznega pristopa pri integraciji nemškega jezika v vrtcu. V sklopa smo zajeli vsa področja s cilji, metodami in oblikami ter sredstvi, ki jih potrebujemo za izvedbo posamezne dejavnosti.
Ključne besede: predšolsko obdobje, integracija, zgodnje učenje tujega jezika, dejavnosti za poučevanje nemškega jezika v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 1598; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
ZGODBE V TUJEM JEZIKU IN VLOGA STARŠEV
Saša Pušaver, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodbe v tujem jeziku je empirično diplomsko delo, kjer predstavljamo zgodbe v tujem jeziku kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Osredotočamo se predvsem na vlogo staršev pri branju zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. V empiričnem delu smo preverjali stališča staršev do branja zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. Zaradi predvidevanja po upadu števila staršev, ki berejo svojim otrokom v tujem jeziku, smo sestavili tudi vprašanja za starše, ki zgodb v tujem jeziku svojim otrokom ne berejo in iskali vzroke za to. Ugotovili smo, da starši večinoma ne berejo v tujem jeziku, kljub temu, da jih večina meni, da se z branjem v tujem jeziku otrok lahko nauči tujega jezika. Izobrazba staršev (višja) vpliva na pogostost branja v tujem jeziku. Otroci pogosto kar sami želijo, da jim starši berejo v tujem jeziku oziroma kažejo zanimanje za tujejezikovne dejavnosti, jih radi poslušajo in razumejo, kaj jim sporočajo. Slišano tujejezikovno besedišče radi ponavljajo in si ga zapomnijo za dlje časa. Starši pri branju v tujem jeziku uporabljajo različne tehnike za branje.
Ključne besede: tuji jezik, zgodnje poučevanje tujega jezika, zgodbe v tujem jeziku, branje, starši
Objavljeno v DKUM: 31.05.2016; Ogledov: 1407; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

7.
EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA
Deja Božič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 1539; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (518,09 KB)

8.
Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu
Darija Petek, 2010, strokovni članek

Opis: Osnovni namen raziskave je bil, postaviti naravoslovni poskus kot izhodišče, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Otroci so pred in med poskusi ter po njih iskali možne odgovore na zastavljena vprašanja, razmišljali in se ukvarjali z rešitvijo problema. Tako smo pridobili njihove prvotne zamisli, ki so se z izvajanjem poskusa potrdile ali pa so jih otroci morali spremeniti zaradi ugotovitev, ki jih je dal poskus. Z lastno aktivnostjo so zmogli naivno razlago spremeniti in jo tudi razumeti.
Ključne besede: naravoslovni poskus, zgodnje poučevanje naravoslovja, topnost, izhlapevanje, kristalizacija, konzervacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1745; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (106,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
UVAJANJE TUJEGA JEZIKA V VRTEC
Vesna Simonič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so v teoretičnem delu predstavlje vrednote, ki vplivajo na uvajanje tujega jezika v vrtec, nekaj je navedenih tudi praktičnih primerov. V empiričnem delu pa je predstavljeni rezultati raziskave, ki ugotavlja, v kolikšni meri se starši zavedajo pomena uvajanja tujega jezika v vrtec, ali je staršem všeč takšna oblika poučevanja tujega jezika, ali njihovi otroci izgovorijo kakšno tujo besedo in ali je otrokom učenje tujega jezika všeč.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, motivacija, didaktični vidiki zgodnjega učenja tujega jezika, prvi tuj jezik, praktični primeri za poučevanje tujega jezika - nemščine
Objavljeno v DKUM: 09.05.2011; Ogledov: 3797; Prenosov: 730
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

10.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2010; Ogledov: 3444; Prenosov: 480
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

Iskanje izvedeno v 11.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici