1. Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko deloLana Koželj, 2023, magistrsko delo Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo.
Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi. Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Mnenje staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok : diplomsko deloLara Kovačič, 2023, diplomsko delo Opis: Namen našega diplomskega dela je podrobneje raziskati mnenje staršev o vplivu zaprtja vrtcev na gibalni status otrok zaradi epidemije. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj in nova bolezen covid-19. Natančneje so predstavljene faze gibalnega razvoja, dejavniki gibalnega razvoja, vplivi gibalnih dejavnosti na gibalni razvoj, vloga družine in vrtca pri gibalnem razvoju in pojav nove bolezni covid-19. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in njihova interpretacija raziskave o mnenju staršev o vplivu epidemije in z njo povezanih omejitev na telesno aktivnost otrok. V raziskavi je sodelovalo 247 staršev predšolskih otrok iz različnih regij Slovenije. Pridobljeni podatki nepričakovano pokažejo, da čas epidemije po mnenju staršev ni negativno vplival na gibalni status otrok. Starši so med epidemijo skupaj z otroki namenili več časa gibanju in preživljanju časa v naravi kot pred epidemijo. Največkrat je bilo to gibanje nizke intenzivnosti. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na ugotavljanje primernosti telesne aktivnosti za gibalni razvoj, ki jo izbirajo starši. Ključne besede: gibalni razvoj, zgodnje otroštvo, Covid-19, vrtec Objavljeno v DKUM: 05.05.2023; Ogledov: 600; Prenosov: 67
Celotno besedilo (741,91 KB) |
3. Povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami v obdobju zgodnjega otroštva : magistrsko deloNastasja Urankar, 2022, magistrsko delo Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav.
Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja. Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje. Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,55 MB) |
4. Analiza izvedbe temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu : magistrsko deloLarisa Oblak Vrešak, 2022, magistrsko delo Opis: Gibanje je osnova za otrokov celostni razvoj. Najbogatejše in največje možnosti za optimalen razvoj gibanja ima otrok v zgodnjem otroštvu. Usvojeni gibalni vzorci predstavljajo osnovo za kasnejše, kompleksnejše spretnosti. Temeljne gibalne spretnosti so osnovni mehanizem za gibanje in vsebujejo stabilnostne spretnosti, lokomotorne in manipulativne. Če želimo popolnoma in celovito razumeti otrokov razvoj, je proučevanje in poznavanje značilnosti ter dejavnikov, ki nanj vplivajo, ključnega pomena. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti nekatere značilnosti usvajanja temeljnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu in primerjati uspešnost teh glede na starost ter spol. V raziskavo je bilo vključenih 322 otrok, obeh spolov, starih od 5 do 9 let. Izvedbo temeljnih gibalnih spretnosti smo preverili s pomočjo standardiziranega protokola, uporabljenega v drugih študijah. Raziskava je pokazala, da se s starostjo povečuje stopnja obvladanja izbranih temeljnih gibalnih spretnosti, kjer je bilo vidno, da se največ kazalcev usvoji pri pet- in sedemletnikih. Iz rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da so v povprečju v skupnem seštevku vseh temeljnih gibalnih spretnosti dečki dosegali boljše rezultate kot deklice. Razlike so se pokazale pri seštevku manipulacijskih spretnosti, kjer so bili uspešnejši dečki, deklice pa so dosegale boljše obvladovanje lokomotornih gibanj. Poznavanje osnovnih značilnosti rasti in razvoja je predpogoj za načrtovanje ter pripravo ustreznih in kvalitetnih gibalnih vsebin. Ključne besede: Gibalni razvoj, temeljne gibalne spretnosti, zgodnje otroštvo, razlika med spoloma. Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 1114; Prenosov: 255
Celotno besedilo (471,67 KB) |
5. Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvuAna Kljajič, 2020, magistrsko delo Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro
razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih
otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med
spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V
raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski
pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma,
vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go«
naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh
nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na
spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se
številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P,
nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri
nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in
načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij
vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih
nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še
rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se
izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše. Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1524; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Razvoj empatije v zgodnjem otroštvuJanja Leva, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskati raven empatije pri predšolskih otrocih, ugotoviti razlike med spoloma v izražanju empatije ter ugotoviti, ali obstajajo razlike pri empatiji med otroki, starimi pet in šest let. Raziskava je bila opravljena v vrtcih celjske regije. Sodelovalo je 112 otrok. Raziskavo smo opravili s pomočjo metode intervjuja. Pridobljene podatke smo vstavili in obdelali v programu SPSS. Rezultati glede empatije so pokazali, da večina otrok izraža empatično čustvo, da deklice od dečkov izražajo več empatije in da starejši otroci od mlajših izražajo več empatije. Ključne besede: empatija, razvoj, slog starševstva, čustva, zgodnje otroštvo Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 2521; Prenosov: 590
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za staršeNika Knez, 2017, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru. Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 3277; Prenosov: 590
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Vloga staršev pri vključevanju otrok v sodobni plesTanja Verglez, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujemo vlogo staršev pri vključevanju otrok v sodobni ples. V teoretičnem delu najprej predstavljamo nekatera dosedanja dognanja na področju gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu ter neločljivo vzajemno povezanost gibalnih in kognitivnih sposobnosti, ki so individualno pogojene. Pedagoški proces v sodobnem plesu se namreč naslanja na poznavanje slednjega. Vloga staršev pri izbiri organiziranih gibalnih/športnih in seveda tudi plesnih dejavnosti je kompleksna in široka. Sega na področje izobrazbe, regije ter socialnega in ekonomskega statusa družine. Predstavljamo sodobni ples, njegove značilnosti, uporabnost in zgodovinski razvoj – v Sloveniji in posebej tudi v Mariboru.
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na vzorcu staršev 3–7 let starih otrok, ki so v šolskem letu 2015/16 obiskovali programe sodobnega plesa in ustvarjalnega giba v KD Plesna izba Maribor. Raziskava je razkrila visoko izobrazbo staršev in skrb za redno plesno/gibalno/športno aktivnost družine. Starši so tisti, ki so v večini primerov prvi pobudniki za otrokovo organizirano ukvarjanje s sodobnim plesom. Ob tem ima vidno vlogo tudi področje zaposlitve in vloga plesa med starši. Program ustvarjalnega giba za svojega otroka in s tem tudi ponudnika sodobnega plesa v Mariboru je izbran zavestno, načrtno in osveščeno. Ključne besede: zgodnje otroštvo, gibalni razvoj, organizirana plesna dejavnost, vloga staršev, sodobni ples, sodobni ples v Mariboru, Plesna izba Maribor Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 166
Celotno besedilo (806,59 KB) |
9. MUZIKALIrena Lisjak, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo zgodovino muzikala, njegovo razširjenost, aktualnost po svetu in pri nas; zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem obdobju otroštva. Potrjevali smo cilje oz. predpostavke, da je muzikal bolj razširjen po svetu kot pri nas; da je bolj aktualen v angleško govorečih državah ter da je odrska in filmska umetnost modernega časa. Muzikal je odrska umetnost, ki združuje področje plesa, igre in petja v nerazdružljivo celoto. Ne le igra, ampak tudi petje in ples, sta uporabljena kot elementa pripovedovanja zgodbe. Muzikal je bil sprva zgolj gledališka umetnost, po prvih tridesetih letih filmske industrije pa je postal tudi filmski žanr. Poznamo ga celo v obliki animiranega filma oziroma risanke.
V zaključnem delu so opisane glasbene dejavnosti v vrtcu in tudi primer iz prakse: muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripravljali v okviru predmeta glasbene dejavnosti v vrtcu. Ključne besede: muzikal, vrste muzikala, zgodnje otroštvo Objavljeno v DKUM: 04.01.2016; Ogledov: 3925; Prenosov: 645
Celotno besedilo (625,92 KB) |
10. RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJIJana Kopše, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti. Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti. Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2839; Prenosov: 645
Celotno besedilo (653,78 KB) |