Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo. Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Zgodnje učenje samoregulacijskih veščin vodi v optimalen razvoj otroka. Otrok s pomočjo samoregulacije uravnava svoja čustva, misli in vedenja. Slabše samoregulacijske veščine in negativne izkušnje v zgodnjem otroštvu pa lahko prispevajo k pojavu psihosocialnih težav. Samoregulacija in psihosocialne težave sta pomembna konstrukta, ki se razvijata v obdobju zgodnjega otroštva. Namen magistrske naloge je preučiti povezanost med samoregulacijo in psihosocialnimi težavami predšolskih otrok glede na njihov spol in starost. V raziskavi je sodelovalo 129 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljena merska pripomočka sta bila Vprašalnik o prednostih in težavah − SDQ, s katerim preverjamo izraženost psihosocialnih težav in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah − BRIEF-P, ki ga uporabljamo za oceno posameznikove samoregulacije. Rezultati so pokazali, da se samoregulacija in psihosocialne težave v obdobju zgodnjega otroštva medsebojno povezujejo. Statistično pomembne razlike so se pokazale v izraženosti samoregulacije glede na spol; deklice so imele v primerjavi z dečki višje izraženo samoregulacijo. V raziskavi nismo ugotovili statistično pomembne razlike v izraženosti samoregulacije med mlajšimi in starejšimi otroki. Statistično pomembno so se s starostjo povezovale le nekatere dimenzije samoregulacije. Raziskava ni pokazala statistično pomembne razlike med spoloma v izraženosti psihosocialnih težav. Ugotovljena pa je bila statistično pomembna razlika med mlajšimi in starejšimi otroki v izraženosti psihosocialnih težav. Z raziskavo smo poglobili vpogled v pomembnost optimalnega razvoja samoregulacijskih veščin, ki otroku pomagajo, da lažje premagajo psihosocialne težave in izražajo več prosocialnega vedenja.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, samoregulacija, izvršilne funkcije, psihosocialne težave, prosocialno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 920; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1524; Prenosov: 262
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 3277; Prenosov: 590
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zgodovino muzikala, njegovo razširjenost, aktualnost po svetu in pri nas; zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem obdobju otroštva. Potrjevali smo cilje oz. predpostavke, da je muzikal bolj razširjen po svetu kot pri nas; da je bolj aktualen v angleško govorečih državah ter da je odrska in filmska umetnost modernega časa. Muzikal je odrska umetnost, ki združuje področje plesa, igre in petja v nerazdružljivo celoto. Ne le igra, ampak tudi petje in ples, sta uporabljena kot elementa pripovedovanja zgodbe. Muzikal je bil sprva zgolj gledališka umetnost, po prvih tridesetih letih filmske industrije pa je postal tudi filmski žanr. Poznamo ga celo v obliki animiranega filma oziroma risanke. V zaključnem delu so opisane glasbene dejavnosti v vrtcu in tudi primer iz prakse: muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripravljali v okviru predmeta glasbene dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: muzikal, vrste muzikala, zgodnje otroštvo
Objavljeno v DKUM: 04.01.2016; Ogledov: 3925; Prenosov: 645
Celotno besedilo (625,92 KB)