Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Objavljeno: 13.11.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1828; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo zgodovino muzikala, njegovo razširjenost, aktualnost po svetu in pri nas; zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem obdobju otroštva. Potrjevali smo cilje oz. predpostavke, da je muzikal bolj razširjen po svetu kot pri nas; da je bolj aktualen v angleško govorečih državah ter da je odrska in filmska umetnost modernega časa. Muzikal je odrska umetnost, ki združuje področje plesa, igre in petja v nerazdružljivo celoto. Ne le igra, ampak tudi petje in ples, sta uporabljena kot elementa pripovedovanja zgodbe. Muzikal je bil sprva zgolj gledališka umetnost, po prvih tridesetih letih filmske industrije pa je postal tudi filmski žanr. Poznamo ga celo v obliki animiranega filma oziroma risanke. V zaključnem delu so opisane glasbene dejavnosti v vrtcu in tudi primer iz prakse: muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripravljali v okviru predmeta glasbene dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: muzikal, vrste muzikala, zgodnje otroštvo
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 2367; Prenosov: 474
Celotno besedilo (625,92 KB)

Opis: Družina in šport sta ključna dejavnika v diplomski nalogi. Ukvarjali smo se z družino, njenim bistvom, vidiki, tipologijo in vlogo, ki pripomore k oblikovanju otroka tako v socialnem kot športnem smislu. Za predšolskega otroka je družina ključnega pomena. V diplomski nalogi je predstavljena sama družina, v kateri poteka primarna socializacija. Sama vsebina diplomske naloge se nagiba tako k družini kot k samemu športu. Osredotočili smo se predvsem na predšolskega otroka, na družino, v kateri živi, kakšen je njegov položaj, kakšna je vloga in funkcija družine in kako družina pomaga predšolskemu otroku pri športnem udejstvovanju. V teoretičnem delu diplomske naloge smo poleg omenjenega opredelili šport in pomen športa tako za družino kot tudi za predšolskega otroka – športnika. Pobližje smo si pogledali različno teorijo, tako o družini kakor o športu. Zanimalo nas je, kako blizu sta si družinsko življenje in šport. Skozi empirični del smo raziskali jasen pogled na športno udejstvovanje družine. Starši iz primestnega in/ali mestnega okolja so izpolnjevali v vrtcu anketne vprašalnike za svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teorijo in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomske naloge. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družini povečalo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Družina, predšolski otrok, šport, starši, vidik, tipologija, položaj, razvoj, pomen, udejstvovanje, športnik, družinsko življenje, zgodnje otroštvo.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 2317; Prenosov: 352
Celotno besedilo (563,54 KB)