1. STARŠI IN SPODBUJANJE GLASBENE SPOSOBNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVUMilan Lebar, 2009, diplomsko delo Opis: Inteligenca je sposobnost reševanja novih težav in novonastalih situacij. Glasbena inteligenca kot ena izmed sedmih lastnosti človeškega uma ni pomembna le za glasbeni razvoj, temveč tudi za sposobnost mišljenja in sodobno multimedijsko komunikacijo.
Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter zagotavlja temelje za skladen in uravnotežen osebnostni razvoj.
Otrok skozi poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe intelektualno raste, saj ga glasba vodi k razmišljanju in reševanju problemov ter organizaciji zaznav v smislu povezav, primerjav in ustvarjanju novih pojmov.
Eden od bistvenih ciljev in nalog predšolske glasbene vzgoje je, da otroku omogočimo doživljanje glasbe, zbujamo veselje in sproščenost v življenju in s tem vplivamo na otrokovo čustvovanje.
Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj tednov po rojstvu opazimo pri dojenčkih dve vrsti reakcij, odvisni od zvočnih dražljajev.
Petje pesmi je najbolj razširjena oblika muziciranja otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju.
Otrok preko gibalnih, likovnih, besednih in drugih dejavnosti ustvarjalno izraža glasbena doživetja ali zvočne predstave.
Otrok pri razvoju glasbene ustvarjalnosti razpolaga z melodijo, ritmom, obliko in ekspresivnimi kvalitetami (zvočno barvo, tempom, dinamiko).
Domače okolje je zelo pomembno za otrokov glasbeni napredek.
Ključne besede: glasbena inteligenca, starši, zgodnje otroštvo, glasbena vzgoja, spodbujanje
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2180; Prenosov: 334
 Celotno besedilo (725,63 KB) |
2. DRUŽINA IN ŠPORTMaja Korošec, 2014, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Družina in šport sta ključna dejavnika v diplomski nalogi. Ukvarjali smo se z družino, njenim bistvom, vidiki, tipologijo in vlogo, ki pripomore k oblikovanju otroka tako v socialnem kot športnem smislu. Za predšolskega otroka je družina ključnega pomena.
V diplomski nalogi je predstavljena sama družina, v kateri poteka primarna socializacija. Sama vsebina diplomske naloge se nagiba tako k družini kot k samemu športu. Osredotočili smo se predvsem na predšolskega otroka, na družino, v kateri živi, kakšen je njegov položaj, kakšna je vloga in funkcija družine in kako družina pomaga predšolskemu otroku pri športnem udejstvovanju.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo poleg omenjenega opredelili šport in pomen športa tako za družino kot tudi za predšolskega otroka – športnika. Pobližje smo si pogledali različno teorijo, tako o družini kakor o športu. Zanimalo nas je, kako blizu sta si družinsko življenje in šport.
Skozi empirični del smo raziskali jasen pogled na športno udejstvovanje družine. Starši iz primestnega in/ali mestnega okolja so izpolnjevali v vrtcu anketne vprašalnike za svojega otroka. Pridobljene rezultate smo dopolnjevali s teorijo in jih primerjali s postavljenimi hipotezami, ki smo si jih zastavili na začetku diplomske naloge. Ugotovili smo, da se je športno udejstvovanje v družini povečalo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE
Družina, predšolski otrok, šport, starši, vidik, tipologija, položaj, razvoj, pomen, udejstvovanje, športnik, družinsko življenje, zgodnje otroštvo.
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1830; Prenosov: 282
Celotno besedilo (563,54 KB) |
3. RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJIJana Kopše, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 225
Celotno besedilo (653,78 KB) |
4. MUZIKALIrena Lisjak, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo zgodovino muzikala, njegovo razširjenost, aktualnost po svetu in pri nas; zvrsti muzikala ter njegovo uporabnost v zgodnjem obdobju otroštva. Potrjevali smo cilje oz. predpostavke, da je muzikal bolj razširjen po svetu kot pri nas; da je bolj aktualen v angleško govorečih državah ter da je odrska in filmska umetnost modernega časa. Muzikal je odrska umetnost, ki združuje področje plesa, igre in petja v nerazdružljivo celoto. Ne le igra, ampak tudi petje in ples, sta uporabljena kot elementa pripovedovanja zgodbe. Muzikal je bil sprva zgolj gledališka umetnost, po prvih tridesetih letih filmske industrije pa je postal tudi filmski žanr. Poznamo ga celo v obliki animiranega filma oziroma risanke.
V zaključnem delu so opisane glasbene dejavnosti v vrtcu in tudi primer iz prakse: muzikal za otroke Levji kralj, ki smo ga na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pripravljali v okviru predmeta glasbene dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: muzikal, vrste muzikala, zgodnje otroštvo
Objavljeno: 04.01.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 380
Celotno besedilo (625,92 KB) |
5. Vloga staršev pri vključevanju otrok v sodobni plesTanja Verglez, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu preučujemo vlogo staršev pri vključevanju otrok v sodobni ples. V teoretičnem delu najprej predstavljamo nekatera dosedanja dognanja na področju gibalnega razvoja v zgodnjem otroštvu ter neločljivo vzajemno povezanost gibalnih in kognitivnih sposobnosti, ki so individualno pogojene. Pedagoški proces v sodobnem plesu se namreč naslanja na poznavanje slednjega. Vloga staršev pri izbiri organiziranih gibalnih/športnih in seveda tudi plesnih dejavnosti je kompleksna in široka. Sega na področje izobrazbe, regije ter socialnega in ekonomskega statusa družine. Predstavljamo sodobni ples, njegove značilnosti, uporabnost in zgodovinski razvoj – v Sloveniji in posebej tudi v Mariboru.
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na vzorcu staršev 3–7 let starih otrok, ki so v šolskem letu 2015/16 obiskovali programe sodobnega plesa in ustvarjalnega giba v KD Plesna izba Maribor. Raziskava je razkrila visoko izobrazbo staršev in skrb za redno plesno/gibalno/športno aktivnost družine. Starši so tisti, ki so v večini primerov prvi pobudniki za otrokovo organizirano ukvarjanje s sodobnim plesom. Ob tem ima vidno vlogo tudi področje zaposlitve in vloga plesa med starši. Program ustvarjalnega giba za svojega otroka in s tem tudi ponudnika sodobnega plesa v Mariboru je izbran zavestno, načrtno in osveščeno.
Ključne besede: zgodnje otroštvo, gibalni razvoj, organizirana plesna dejavnost, vloga staršev, sodobni ples, sodobni ples v Mariboru, Plesna izba Maribor
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 461; Prenosov: 62
Celotno besedilo (806,59 KB) |
6. Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za staršeNika Knez, 2017, magistrsko delo Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1210; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,53 MB) |
