1. Pristopi k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocihMonika Krivec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pristop k zgodnjemu odkrivanju kliničnega poslabšanja pri otrocih se uporablja na mednarodni ravni. Temelji na opozorilnih znakih otroka, ki vsebujejo redno ocenjevanje in vnos vitalnih parametrov. V primeru poslabšanja otroka, ki se ugotovi na podlagi zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otroku, je potrebna takojšna premestitev v enoto intenzivne nege in terapije.
Metode: Pridobljene podatke smo sistematično preučili in jih analizirali. Iskali smo jih v mednarodnih bazah: PubMed, MEDLINE (EBSCOhost Web), CINAHL (Ultimate) in Science Direct (Elsevier). Z Boolovimi operaterji smo poiskali niz ključnih besed. Vse zadetke smo pregledali in jih predstavili s pomočjo PRISMA-diagrama. Za kritično oceno člankov smo uporabili orodje Joanna Briggs Institute (JBI).
Rezultati: Uporabili smo 16 člankov, ki so ustrezali naši temi. Prvi velik pomen ima obvladovanje medicinskih sester pri poznavanju orodij zgodnjega odkrivanja kliničnega poslabšanja pri otrocih. Drugi velik pomen pa se daje odkrivanju in sami uporabi orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka, tako na oddelkih kot tudi v urgentnih ambulantah.
Razprava in zaključek: Področje orodij za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka je na področju zdravstva zelo pomembno. Potrebnega bi bilo še veliko dela, da bi poenotili sama orodja za preprečitev smrti otrok po celem svetu. Pomembno bi bilo uvesti tudi orodja za zgodnje odkrivanje kritično bolnega otroka v Sloveniji, saj je tukaj ta tema še premalo razvita.
Ključne besede: pediatrija, zgodnje odkrivanje, klinično poslabšanje, orodja, pristopi
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 31; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Odzivnost na presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in dankiSenada Aljukić, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Odzivnost na presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki je zelo nizka, čeprav obstajajo jasni dokazi o njihovi učinkovitosti. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za izboljšanje odzivnosti na presejalne programe za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki.
Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo izvedli pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Pregled in izbiro raziskav smo prikazali z diagramom PRISMA. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od 174 identificiranih zadetkov smo jih v končno analizo vključili 14. Ugotovili smo, da različne intervencije, kot so uporaba fekalnega imunokemičnega testa, pošiljanje testov za odvzem blata (FIT, gFOBT) na dom, telefonsko svetovanje, pošiljanje predhodnih obvestil, opomnikov, večplastnih povabil ter izobraževanje ljudi, učinkovito vplivajo na izboljšanje odzivnosti na presejalne programe. Po drugi strani pa dodajanje različnih finančnih spodbud in papirja za zbiranje blata ni vplivalo na izboljšanje stopnje udeležbe v presejalnih programih za odkrivanje raka debelega črevesa in danke.
Razprava in zaključek: Kot najučinkovitejše in stroškovno najugodnejše intervencije, ki bi jih lahko izvajali za izboljšanje stopnje odzivnosti na presejalne programe za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, bi izpostavili intervencije pošiljanja testov za odvzem blata (FIT) ter predhodnih obvestil in opomnikov na dom. Te intervencije so prav tako imele največji vpliv na povečanje udeležbe med najmanj odzivnimi skupinami povabljenih.
Ključne besede: intervencije, izboljšanje odzivnosti, presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Pomen prepoznavanja in odkrivanja nadarjenih otrok v predšolskem obdobju : magistrsko deloKatja Peterka, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali nadarjenost na predšolski stopnji, vlogo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev pri odkrivanju in prepoznavanju teh otrok ter vpliv spodbudnega okolja in staršev na razvijanje nadarjenosti v nadaljnjem izobraževanju otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali razvojne značilnosti predšolskih otrok, predstavili potrebe nadarjenih otrok ter pomen zgodnjega odkrivanja in prepoznavanja nadarjenosti. Predstavili smo opazovalno/ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere lahko strokovni delavci v vrtcu lažje odkrijejo nadarjenega otroka. Za lažje delo smo našteli še najprimernejše oblike dela in izpostavili pomemben vpliv staršev pri razvijanju otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo raziskovali poznavanje nadarjenosti vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v predšolskem obdobju. Zanimalo nas je, kakšno je splošno znanje, kako pomembno se jim zdi prepoznavanje in odkrivanje nadarjenih otrok, seznanjenost z opazovalno/ocenjevalno lestvico in samoocena njihove usposobljenosti za delo s takšnimi otroki. Podatke smo pridobili s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, v katerem smo poleg navedenih vprašanj raziskali podatke o vključevanju staršev in vrtca v razvijanje nadarjenosti, posvečanje dodatne pozornosti delu z nadarjenimi otroki, možnosti za individualno delo, izboljšave na področju dela z nadarjenimi otroki in izzivi, s katerimi se strokovni delavci srečujejo ob delu z nadarjenimi otroki.
Ključne besede: nadarjenost, predšolsko obdobje, potrebe nadarjenih otrok, zgodnje odkrivanje, opazovalna/ocenjevalna lestvica nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,89 MB) |
4. ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINEStaša Ledinek, 2015, magistrsko delo Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,93 MB) |
5. Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicineMaša Maligec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh.
Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1298; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. Odkrivanje bioloških označevalcev s pomočjo orodij metabolomike, z namenom zgodnjega odkrivanja oblik raka pri ženskahNejc Kozar, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišče
Rak je ena izmed najtežjih boleznih z visoko smrtnostjo v svetovnem merilu. Kljub številnim znanstvenim odkritjem v zadnjih desetletjih, še vedno obstaja veliko neznank, kar otežuje uspešno zdravljenje. Ključnega pomena ostaja zgodnje odkrivanje bolezni, kar največ prispeva k ugodni prognozi. Namen raziskave je bil s pomočjo orodij metabolomike odkriti potencialne tumorske označevalce, ki bi bili uporabni pri zgodnjem odkrivanju raka jajčnikov, dojk ter endometrija.
Preiskovanke in metode dela
Delo je prospektivna raziskava, v katero je bilo vključenih 15 bolnic z rakom jajčnikov, 39 bolnic z rakom dojk, 15 bolnic z rakom endometrija, 21 zdravih žensk ter 21 bolnic z benignimi ginekološkimi obolenji, ki so bile zdravljene na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vsem udeleženkam smo po opravljeni diagnostiki ter določenem stadiju bolezni odvzeli vzorce krvi za kvantitativno določitev 232 metabolitov s pomočjo HPLC-TQ/MS. Z multivariatno in univariatno analizo ter metodami strojnega učenja smo nato ob primerjavi bolnic z rakavimi obolenji in zdravih posameznic identificirali metabolite, ki najbolje ločujejo obe skupini. Izbranim označevalcem smo določili še uspešnost klasifikacije z določanjem površine pod krivuljo ter ustrezne občutljivosti in specifičnosti.
Rezultati
Pri raku jajčnikov smo identificirali 5 označevalcev iz skupine ceramidov in sfingomielinov (C16-ceramid, C22-ceramid, C24-ceramid, C18-sfingomielin, C18:1-sfingomielin), s pomočjo katerih smo uspeli ločiti skupino bolnic z rakom jajčnikov od zdravih žensk in tistih z benignimi ginekološkimi obolenji z občutljivostjo 83 %, specifičnostjo 80 % in AUC 0,920. Pri raku dojk so se za najpomembnejše izkazali 4 označevalci in sicer tetradecenoilkarnitin, tetradekanoilkarnitin, dodekanoilkarnitin in 9,12-linoleinska kislina, ki so dosegli 81 % občutljivost ob 81 % specifičnosti in AUC 0,839. Pri raku endometrija so bili 4 najpomembnejši označevalci C16-ceramid, C22-ceramid, hidroksiheksadecenoilkarnitin in 1-metiladenozin, ki so se izkazali z 93 % občutljivostjo ob 75 % specifičnosti in AUC 0,925.
Zaključek
V raziskavi smo odkrili 5 pomembnih metabolnih označevalcev, s katerimi je mogoče ločiti obolele ženske od zdravih in tistih z benignimi obolenji s podobno diagnostično natančnostjo, kot jo ponuja kombinacija trenutno uporabljanih tumorskih označevalcev CA 125 in HE4. Pri raku dojk in endometrija smo odkrili pri vsakem po 4 pomembne biološke označevalce, ki po diagnostični učinkovitosti bistveno presežejo vse do sedaj uporabljene tumorske označevalce, kar pomeni velik potencial za uporabo metabolomike v diagnostiki ginekoloških rakov v prihodnosti.
Ključne besede: metabolomika, rak, rak dojk, rak jajčnikov, rak endometrija, zgodnje odkrivanje, presejanje, ceramid, acilkarnitin, sfingomielin
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1803; Prenosov: 104
Celotno besedilo (4,07 MB) |
7. Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetuMaja Slatinjek, 2018, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1734; Prenosov: 191
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. Vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrokTjaša Trep, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlogo vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nadarjenost, predstavili modela nadarjenosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj nadarjenosti. Predstavili smo pravice, potrebe in značilnosti motorično nadarjenih otrok in pojasnili, zakaj je pomembno njihovo zgodnje odkrivanje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju, in sicer koliko so vzgojitelji za to delo usposobljeni, ali prepoznavajo motorično nadarjene, kakšne individualne možnosti jim omogočajo in kakšno spodbudno okolje jim nudijo. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec konkretne populacije 120 vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenih v javnih vrtcih Republike Slovenije, na območju podravske regije. Pridobili smo 102 izpolnjena anketna vprašalnika in jih zaradi pomanjkljivosti obdelali 99. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (frekvenčne distribucije in 2-preizkus). Ugotovili smo, da so vzgojitelji dobro usposobljeni za delo z motorično nadarjenimi, ne glede na delovno dobo ali stopnjo izobrazbe, in da prepoznavajo motorično nadarjene otroke, pri tem pa ni razlike med prepoznavanjem v prvem in drugem starostnem obdobju ali v kombinirani skupini, niti med različno starimi vzgojitelji. S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so po mnenju anketiranih vzgojiteljev možnosti individualnega dela slabe in da se večina vzgojiteljev strinja, da otrokom nudijo zadovoljivo spodbudno gibalno okolje.
Ključne besede: nadarjenost, motorično nadarjeni, zgodnje odkrivanje, vzgojitelj, otroci
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 2686; Prenosov: 459
Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE PLJUČNEGA RAKASara Trifunovič, 2016, diplomsko delo Opis: Pljučni rak je ena izmed najpogostejših rakavih bolezni današnjega časa. Uvrstimo ga lahko med bolezni, ki so svetovno najbolj smrtne. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili opisno metodo dela. Opisali smo, kako zgodaj prepoznati pljučnega raka in kako preprečiti, da bi za njim zboleli, ko smo že izpostavljeni škodljivim dejavnikom tveganja. Za njegovo obvladovanje je pomembna preventiva, in ker je največji škodljivi dejavnik za njegov nastanek predvsem kajenje, je naloga zdravstvenih delavcev, da posameznika spodbujajo k prenehanju kajenja. Ljudi, ki ne kažejo znakov pljučnega raka, vabimo v sklopu preventive na presejalne teste. Spoznali smo, da je aktivno kajenje glavni dejavnik tveganja, ki vodi do nastanka pljučnega raka. Prav tako škodujeta pasivno kajenje in izpostavljenost karcinogenim snovem, kot sta radon in azbest, ki se nahajata predvsem v delovnih okoljih. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje pljučnega raka, kajti ko opazimo znake, je bolezen v večini primerov že napredovala.
Ključne besede: pljučni rak, preventiva, zgodnje odkrivanje, presejalni testi, opuščanje kajenja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 2645; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Osveščenost študentk o raku dojkTara Bohnec, 2011, diplomsko delo Opis: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo.
Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF).
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete.
Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Ključne besede: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 11400; Prenosov: 480
Celotno besedilo (1,53 MB) |
