Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen raziskave je bil proučiti napovedne zveze temeljnih sklopov socialnega vedenja v šoli z učno uspešnostjo zgodnjih mladostnikov ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Podatke o 226 mladostnikih (54,9 % deklet in 45,1 % fantov), povprečno starih 12,4 leta (SD = 8 mesecev), smo pridobili v obdobju dveh zaporednih šolskih let. Socialno vedenje mladostnikov so pri drugi pilotni obliki Vprašalnika o socialnem vedenju za zgodnje mladostnike (SV-M) ocenili njihovi razredniki/razredničarke proti zaključku drugega ocenjevalnega obdobja v prvem letu zbiranja podatkov. Razredniki/razredničarke so prav tako posredovali zaključne učne ocene mladostnikov pri slovenskem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku ob koncu tekočega in naslednjega šolskega leta. Rezultati eksploratorne faktorske analize SV-M so pokazali sprejemljivo prileganje modela s tremi statistično razločljivimi faktorji (tj. socialna kompetentnost, težave ponotranjenja in težave pozunanjenja). Mladostniki, ki so jih razredniki/razredničarke ocenili višje pri socialno kompetentnem vedenju in nižje pri vedenju ponotranjenja, so bili značilno bolj učno uspešni tako ob koncu tekočega kot tudi naslednjega šolskega leta. V obeh letih pa njihove učne uspešnosti ni značilno napovedovalo tudi vedenje pozunanjenja. Dekleta so bila sicer ocenjene značilno višje pri socialni kompetentnosti in fanti pri vedenju pozunanjenja, vendar te povprečne razlike niso vplivale na napovedne zveze socialnega vedenja z učno uspešnostjo. Regresijski modeli ob nadzoru spola mladostnikov namreč niso pokazali značilnih razlik pri napovedovanju učne uspešnosti na podlagi opaženih sklopov socialnega vedenja. Na podlagi rezultatov izpeljujemo predloge za nadaljnje raziskovanje in psihološko prakso, npr. upoštevanje drugih psihosocialnih dejavnikov učne uspešnosti ter preverjanje učinkovitosti obstoječih programov socialno-čustvenega učenja.
Ključne besede: socialna kompetentnost, vedenje ponotranjenja, vedenje pozunanjenja, učna uspešnost, zgodnje mladostništvo
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (704,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Medvrstniško nasilje je kompleksen pojav, vpet v socialni kontekst, zato ga je treba proučevati z uporabo različnih pristopov in z vključevanjem različnih perspektiv. V znanstveni monografiji so predstavljeni ključni izsledki projekta, v katerem smo z uporabo raznovrstnih virov podatkov (samoporočanje, vrstniška imenovanja, poročanje učiteljev) in naprednih raziskovalnih načrtov (vzdolžna raziskava, fokusne skupine) raziskali vzajemen odnos med psihosocialnimi značilnostmi učencev in razredov ter vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v zgodnjem mladostništvu. Dodatno smo proučili vlogo psihosocialnih značilnosti posameznikov in razredov ter vključenosti v medvrstniško nasilje v odnosu do šolske prilagojenosti učencev. Projekt je vključeval dve raziskavi: osrednjo vzdolžno raziskavo s tremi meritvami, izvedeno na velikem vzorcu mladostnikov, in kvalitativno raziskavo. Na podlagi ugotovitev obeh raziskav smo oblikovali smernice za oblikovanje preventivnih in intervencijskih dejavnosti za podporo takšnim razrednim kontekstom, ki predstavljajo varovalni dejavnik medvrstniškega nasilja v mladostništvu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, zgodnje mladostništvo, socialni odnosi, psihosocialne značilnosti razredov, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 31.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (8,38 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...