| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Študija zadovoljitve potreb družin otroka s posebnimi potrebami
Valerija Kovačič Purgaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zadovoljitev potreb družin z majhnimi otroki s posebnimi potrebami v obdobju zgodnje obravnave. Da bi lahko družinam zagotavljali primerno in potrebno pomoč v času zgodnje obravnave, je potrebno prepoznati njihove potrebe na različnih področjih. V raziskavi smo preverjali, kakšne so potrebe družin v procesu zgodnje obravnave na naslednjih področjih: potrebe po informacijah o otrokovem stanju, potrebe po podpori, potrebe po pomoči pri pojasnjevanju otrokovega stanja drugim, potrebe po zagotavljanju različnih storitev, potrebe po finančni podpori in potrebe po pomoči v delovanju družine. Vse potrebe so bile preverjane glede na spol starša, starost otroka s posebnimi potrebami ter glede na opredelitev posebnih potreb otroka v odločbi o usmeritvi. Raziskava je bila opravljena na vzorcu sto dvajsetih (120) družin, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Pokazala se je dejanska potreba staršev po dodatnih informacijah o storitvah, ki so in bodo v prihodnosti na voljo za njihovega otroka, ter po storitvah v bližini doma družine otroka s posebnimi potrebami. Starši so izrazili tudi večjo potrebo po času zase in po podpori drugih staršev otrok s posebnimi potrebami ter potrebo po pogostejših srečanjih s strokovnjaki. Prav tako so izkazali potrebo po pomoči, kadar morajo otrokovo stanje pojasniti drugim otrokom. Raziskava je nakazala znano spoznanje, da si starši želijo in potrebujejo več praktičnih usmeritev za vsakdanje delo, kot tudi, da potrebujejo večjo finančno podporo za plačilo različnih terapij. Največ potreb po finančni pomoči za nakup specializirane opreme za otroka in dom so izkazale družine, ki imajo slepega ali slabovidnega otroka oz. otroka z okvaro vidne funkcije in gluhega ali naglušnega otroka. Starši otrok z avtističnimi motnjami potrebujejo največ pomoči pri delovanju v družini ter več različnih storitev v bližini doma otroka s posebnimi potrebami, kar se zaznava tudi v praksi, saj otrokom z avtizmom ni omogočena sistematična zgodnja obravnava in vključitev v predšolske oddelke vrtcev. Uporabljeno metodo je priporočljivo uporabiti v začetku zgodnje obravnave, saj nam omogoča bolj usmerjen pristop k družini.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, potrebe družin
Objavljeno: 29.05.2018; Ogledov: 420; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI OBRAVNAVE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI SKOZI INSTITUCIJO DRUŽBE IN OSNOVNE ŠOLE
Tina Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi je obravnava drugačnosti še vedno predmet polemik. Kljub kulturno-socialnemu napredku na področju hendikepa v slovenskem šolskem sistemu še nismo dosegli popolnega konsenza. V preteklosti smo zavzeli stališče popolnega zanikanja obstoja problema, čez čas smo realizirali razne oblike institucionalne segregacije in danes smo zaradi procesov integracije prišli do popolne vključitve in celostnega priznanja enakovrednega družbenega statusa osebam s posebnimi potrebami. Če so se nekoč posamezniki prilagajali skupini, se danes vrši proces prilagajanja elementov znotraj družbe in izobraževalnega procesa tistemu posamezniku, ki prilagoditve potrebuje. Problem diplomske naloge so sociološki dejavniki, ki vplivajo na razvoj družbe. Ta razvoj je pripomogel k pogledu, ki ga imamo na populacijo oseb s posebnimi potrebami danes. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, ki določajo naše raziskovano področje: definicije in različne opredelitve termina osebe s posebnimi potrebami. Povzeli smo mnenja različnih strokovnjakov in predstavili veljavne predpise in zakone, ki določajo obravnavo oseb s posebnimi potrebami. Nadalje smo se osredotočili na zgodovinski pregled hendikepa in predstavili razvojno os obravnave od segregacije in razvrščanja nekoč do integracije in usmerjanja danes. Predstavili smo prilagojeno obravnavo oseb s posebnimi potrebami znotraj slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema ter se dotaknili kadrovskih težav in odnosov med starši in strokovnjaki znotraj obravnave. V empiričnem delu pa smo proučevali mnenje širše javnosti o problematiki oseb s posebnimi potrebami v slovenskem družbenem prostoru. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje posameznikov o integrativnem izobraževanju in vplivu tovrstnega izobraževanja tako na sam proces kot na učeče se. Najpomembnejše, kar nas je v raziskavi zanimalo, sta odnos in splošna opredelitev posameznikov do problematike drugačnosti v današnji družbi in šolskem sistemu.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, usmerjanje, zgodnja obravnava, segregacija, institucionalizacija, individualizacija, integracija, odnosi.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1038; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (571,17 KB)

3.
STRATEGIJE ZA RAZVOJ GOVORA PRI NAJMLAJŠIH OTROCIH
Anita Zupanc, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je namenjeno področju strategij za razvoj govora pri najmlajših otrocih. Teoretični del zajema kronološki prikaz, predjezikovno fazo ter dejavnike otrokovega govornega razvoja. Izpostavljen je vpliv zgodnje obravnave kot preventivne dejavnosti, razvoj govora kot napovednik pismenosti, vlogo staršev in vrtca pri razvoju govora. Predstavljen je nabor strategij, s katerimi lahko spodbujamo otrokov celostni razvoj, predvsem pa razvoj govora in gibanja ter socialni razvoj. Natančneje so opredeljeni kriteriji za opazovanje otrok v starostnih skupinah 1–2 let. V empiričnem delu smo v vrtcu opazovali odzivanje 30 otrok, starih od 11–24 mesecev. S študijo primera smo raziskali njihovo bebljanje, interakcijo z odraslo osebo, igro z vrstniki ter motoriko, pri čemer smo preverili vlogo spola in starosti otroka ter izobrazbo staršev. S statistično obdelavo podatkov se je izkazalo, da razlika v ravni bebljanja glede na spol in izobrazbo staršev ni značilna. Podatki kažejo pomembno razliko v ravni bebljanja ter ravni interakcije z odraslo osebe glede na starost, medtem ko to ne drži za raven igre z vrstniki. Raven motorika, ki je bilo največkrat po postavkah opaženo področje, se v nasprotju s pričakovanji ne razlikuje glede na spol in starost. Izobrazba staršev na opazovana področja ne vpliva pomembno, čeprav aritmetične sredine kažejo, da so otroci staršev s srednješolsko izobrazbo pri vseh štirih postavkah dosegali višje ravni kot otroci staršev z najvišjo stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: Razvoj govora, zgodnja obravnava, vloga staršev, vloga vrtca, strategije za razvoj govora.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 1249; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (760,59 KB)

4.
VPLIV ZGODNJE OBRAVNAVE IN IZOBRAŽEVANJA NA KAKOVOST ŽIVLJENJA OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM IN NJIHOVIH DRUŽIN
Urška Zorc, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali Downov sindrom, predstavili program zgodnje obravnave in Društvo Downov sindrom Slovenija ter problematiko inkluzije in izobraževanja oseb z Downovim sindromom. Downov sindrom je stanje spočetega otroka, ki ga povzroča trisomija enaindvajsetega kromosoma v celicah novorojenčka in se kaže kot upočasnjen telesni in duševni razvoj otroka. Odraža se v raznih telesnih in vedenjskih posebnostih. Duševne zmožnosti ljudi z Downovim sindromom so sicer ovirane, vendar lahko ljudje z Downovim sindromom ob podpori staršev in sistema živijo sorazmerno kakovostno življenje. V raziskovalnem delu naloge je izdelana analiza ankete, ki smo jo izvedli med starši otrok z Downovim sindromom. V raziskavi smo ugotavljali, koliko so otroci z Downovim sindromom vključeni v programe zgodnje obravnave, katere so težave staršev pri izvajanju teh programov in kakšen učinek ima program zgodnje obravnave.
Ključne besede: Izobraževanje, Downov sindrom, Društvo Downov sindrom Slovenija, zgodnja obravnava, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 344; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Sodelovanje z družino ključni dejavnik uspeha zgodnje obravnave otroka s posebnimi potrebami
Aleksandra Cavnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšni so pogledi strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami na uspešnost celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok, vključno z novo zakonodajo na tem področju, ki je začela veljati januarja 2019. V teoretičnem delu smo predstavili ključna področja, ki vplivajo na uspešno sodelovanje z družino. To sodelovanje je namreč ključno za uspeh celostne zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. Izjemno pomembno področje je pomoč družinam. Dotaknili smo se tudi ovir pri sodelovanju. V vrtcih v SV Sloveniji smo izvedli empirično raziskavo na področju zadovoljstva in pričakovanj staršev predšolskih otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev, ki intenzivno sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju celostne zgodnje obravnave predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Rezultati so pokazali zadovoljstvo vseh, ki delujejo in sodelujejo na tem področju. Skoraj vsi so enotnega mnenja in pozdravljajo novosti v zakonodaji o celostni zgodnji obravnavi, predvsem na področju celotne pomoči družinam. Vsekakor pa se v veliki meri izkazuje skrb, ki nakazuje na premalo usposobljene strokovne delavce, predvsem vzgojitelje, ki delajo z otroki s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Na koncu smo zapisali smernice za uspešno sodelovanje med strokovnimi delavci in družino otroka s posebnimi potrebami; namen smernic je zagotavljanje kakovostnih dolgotrajnih učinkov v zgodnji obravnavi.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, celostna zgodnja obravnava, integracija/inkluzija, pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 65; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici