1. Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici : diplomsko deloAndreja Tarča, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici obravnava razvoj govora pri otrocih ter vpliv pripovedovanja zgodb na njihov jezikovni razvoj. V teoretičnem delu sta podrobno opredeljena pomen in razvoj govora, pri čemer je posebna pozornost namenjena razlikovanju med narečnim in knjižnim jezikom. Posebej se osredotoča na prleško narečje, vključno z njegovimi oblikoslovnimi in skladenjskimi značilnostmi. Prav tako obravnava metode spodbujanja pripovedovanja pri otrocih, analizira strukturo povedi ter razvijanje domišljije skozi pripovedovanje. Poleg tega vključuje pregled slikanice Muca Copatarica kot pomembnega didaktičnega orodja v procesu jezikovnega razvoja. Empirični del predstavlja rezultate raziskave, osredotočene na jezikovne značilnosti pripovedovanja otrok drugega starostnega obdobja. Vključuje podrobno analizo pripovedovanja otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici, zbranih v vrtcu Cezanjevci. Analiza se osredotoča na razmerje med rabo knjižnega jezika in narečja, na rabo enostavčnih in večstavčnih povedi ter na rabo najpogosteje uporabljenih besednih vrst. Rezultati so predstavljeni tabelarično in opisno, dodane so interpretacije in ugotovitve, ki izhajajo iz opazovanj. Tako smo ugotovili, da v pripovedovanju otrok v nadaljevanju zgodbe o muci Copatarici prevladuje knjižni jezik. Zanimivo je, da so otroci uporabljali več večstavčnih povedi, kar kaže na njihovo sposobnost kompleksnejšega izražanja in razvoja sintaktičnih struktur. Poleg tega so pri pripovedovanju uporabljali največ samostalniških besed, kar nakazuje, da je njihovo pripovedovanje osredotočeno predvsem na poimenovanje oseb, predmetov ipd.
Ključne besede: govor predšolskega otroka, nadaljevanje in pripovedovanje zgodbe, muca Copatarica, domišljija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (850,31 KB) |
2. Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki : magistrsko deloAna Vetrih, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Primerjava ustvarjalnega pisanja med 3. in 5. razredom osnovne šole: zgodba ob sliki smo v teoretičnem delu predstavili komunikacijske dejavnosti, s katerimi se učenci srečajo med šolanjem. Osredotočili smo se na poslušanje, govorni razvoj, branje in pisanje. Posebno pozornost smo namenili govoru, saj je pomemben dejavnik za razvoj pisemskih in bralnih spretnosti otrok. Pregledali smo tudi pojem ustvarjalnosti in ustvarjalno pisanje učencev.
V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja izvedli raziskavo zgodb, ki so jih učenci zapisali ob nizu ilustracij. V raziskavi so sodelovali učenci 3. in 5. razreda na eni izmed osnovnih šol v koroški regiji. Analizirali smo ustvarjalno pisanje učencev, pri čemer smo preverili uporabo asociativnih dogodkov, vključevanje personifikacije in igrivih elementov ter kakšen naslov bodo dali učenci svoji zgodbi. Rezultati so pokazali, da učenci 5. razreda v večji meri vključujejo dejavnike ustvarjalnega pisanja. Učenci 3. razreda so prav tako izkazali visoko stopnjo ustvarjalnega pisanja, še posebej pri zapisu ustvarjalnih naslovov. Prav tako je bil izveden anketni vprašalnik, ki nam je omogočil dodatno interpretacijo zapisanih zgodb.
Dobljene rezultate, ki so se nanašali na vključevanje posameznih ustvarjalnih dejavnikov, smo predstavili v tabelah, rezultati anketnega vprašalnika pa so predstavljeni v grafih.
Ključne besede: zapis zgodbe ob sliki, personifikacija, asociativni dogodki, igrivi elementi, ustvarjalen naslov.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 91; Prenosov: 57
Celotno besedilo (9,89 MB) |
3. Hagiografske značilnosti v kratkih pripovednih besedilih Mohorjevih koledarjev druge polovice 19. stoletjaBlanka Bošnjak, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ena izmed možnih materialnih produkcij hagiografskega diskurza so objave hagiografskih pripovedi v periodičnih publikacijah, tako bo v prispevku med drugim prikazan razvoj in zaton različnih hagiografskih kratkih pripovedi ter drugih oblik besedil s hagiografskimi prvinami v izbranih periodičnih publikacijah druge polovice 19. stoletja. V raziskavo so zajeti letni koledarji Mohorjeve družbe v obdobju med letoma 1861 in 1890. V obravnavanem korpusu Mohorjevih koledarjev so z usihanjem hagiografskih kratkih pripovedi in besedil s hagiografskimi prvinami (npr. poučni zgledi svetniških, bibličnih ali cerkvenih oseb) začele naraščati objave posameznih kratkih biografskih besedil in tudi vedno pogostejših različnih oblik besedil z biografskimi prvinami.
Ključne besede: hagiografija, hagiografske prvine, hagiografska kratka pripoved, svetniške in svetopisemske osebe, Mohorjev koledar, hagiografske zgodbe, kratka biografska besedila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 13
Celotno besedilo (552,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Hagiografske pripovedi v katoliškem almanahu DrobtiniceKarin Požin, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Namen prispevka je predstaviti hagiografske pripovedi, objavljene v Drobtinicah (1846−1869; 1887–1900), katoliškem almanahu, ki je vzniknil iz prizadevanj Antona Martina Slomška za kulturni, duhovni in slovstveni razvoj slovenskega ljudstva. Kljub časovnemu razponu in pogosti menjavi urednikov so objave hagiografskih pripovedi prisotne v večini letnikov. Najpogosteje so jih objavili kot del predgovorov ali v življenjepisnem razdelku, z njimi pa so beročim približevali razmerje človek–svetnik–Bog, širili njihova kulturna obzorja in jih nagovarjali k prenosu svetniških zgledov v vsakdanje življenje. Medsebojna primerjava izbranih hagiografskih proznih sestavkov razkriva, da se ti v vsebinskih podrobnostih sicer razlikujejo, vendar prav vsi vsebujejo elemente, ki izvirajo iz pripadnosti univerzalnim hagiografskim vrednotam.
Ključne besede: slovenska nabožna književnost, hagiografija, življenjepisi svetnikov, svetniške in svetopisemske osebe, almanahi, hagiografske zgodbe
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 15
Celotno besedilo (473,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki : magistrsko deloTaja Turk, 2024, magistrsko delo Opis: Vsakdanje življenje in šolanje vsakega posameznika temelji na poznavanju slovenskega jezika. Ključnega pomena je obvladovanje besedišča ter pravorečja in pravopisa, ki nas naučita pravilnega izražanja in zapisovanja besed. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi skladnja, saj nam omogoča ustrezno in učinkovito povezovati manjše jezikovne enote v stavke in povedi. V magistrskem delu Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki je bil osrednji namen preučiti skladenjsko zmožnost četrtošolcev na podlagi analize spisov. Predvsem nas je zanimalo, koliko povedi in stavkov povprečno zapišejo učenci 4. razreda v zgodbah, kakšna so razmerja med njimi, katere vrste podredij oz. priredij uporabljajo in ali obstajajo razlike v skladenjski zmožnosti glede na spol. Skupno je bilo analiziranih 32 pisnih besedil, ki so nastala kot rezultat pripovedovanja zgodbe ob sliki učencev 4. razreda osnovne šole. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da učenci na tej starostni stopnji tvorijo predvsem eno- in dvostavčne povedi, slednje v največji meri. Tri- in večstavčne povedi zapisujejo v manjši meri. Pri zlaganju večstavčnih povedi uporabljajo različne tipe podredij in priredij, pri tem pa so priredno zložene povedi pogostejše. Priredno razmerje učenci največkrat izrazijo v vezalnem in sklepalno-posledičnem priredju, medtem ko med podredno zloženimi povedmi prevladujeta predmetni in časovni odvisnik. Izkazani so tudi primeri zapleteno zloženih povedi, povedi v sorednem razmerju in razdruženih povedi. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v zapisu zgodbe ob sliki prav tako pojavljajo primeri povedi z brezvezjem, mnogovezjem, izpuščeno glagolsko obliko, s pastavki in pristavki.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, poved, stavek, zapis zgodbe ob sliki
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 68
Celotno besedilo (3,51 MB) |
6. Otrokova jezikovna kompetenca po obdobju šolanja na daljavo : magistrsko deloLana Koželj, 2023, magistrsko delo Opis: Ko je bila razglašena pandemija COVID-19 se je celoten izobraževali proces prestavil pred računalniške ekrane. Otroci so tako imeli manj stika s sovrstniki ter več stika z novimi mediji. Šola krepi govorni razvoj z različnimi dejavnostmi, katerih so otroci teh generacij bili, v večji meri, prikrajšani. Eden izmed načinov preverjanja jezikovne kompetence otrok je pripovedovanje zgodbe. V raziskovalnem delu magistrske naloge smo s pomočjo standardiziranega preizkusa pripovedovanje zgodbe Rokavička preverjali jezikovno kompetenco otrok starih pet in osem let. Zgodbe smo ocenjevali na področju besedišča (število vseh besed in število vseh različnih besed), na področju skladenjske strukture zgodbe (povprečna dolžina povedi, število priredno zloženih povedi, število podredno zloženih povedi, delež enostavčnih povedi, število prirednih veznikov in število podrednih veznikov) ter na področju vsebinske strukture zgodbe (število dogodkov, število zamenjav perspektiv in število izraženih mentalnih stanj 'književnih oseb'). Dobljene rezultate smo kasneje primerjali z rezultati generacij otrok, pri katerih je bil preizkus izveden pred obdobjem zaprtja šol in šolanja na daljavo.
Ugotovili smo, da jezikovna zmožnost otrok ob vstopu v šolo in ob koncu prvega triletja, ki so bili vključeni v raziskavo v primerjavi z generacijami otrok pred 'šolanjem na daljavo', ni upadla v tolikšni meri, kot trdi večina učiteljev, večina vzgojiteljev in kot pogosto beremo v medijih. Med rezultati pripovedovanja zgodb se ni pojavilo veliko odstopanja, prav nasprotno na nekaterih področjih so otroci, ki so sodelovali v naši raziskavi, dosegali boljše rezultate kot generacije pred njimi.
Ključne besede: jezikovna kompetenca, zgodnje otroštvo, Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička, šolanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 365; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. Vedenjsko voden razvoj programske opreme : diplomsko deloBenjamin Petelinek, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo povzeli ključne značilnosti vedenjsko vodenega procesa razvoja programske opreme. Metodologija BDD (angl. Behavior-Driven Development BDD) se osredotoča na obnašanje aplikacije, pri čemer uporablja konkretne primere za opisovanje posameznih funkcionalnosti. Metodologija BDD v ospredje postavlja uporabnika, kar vodi do večjega zadovoljstva uporabnikov in pomaga zagotoviti razvoj visokokakovostne programske opreme. V razvojnem ciklu se za opredelitev in testiranje zahtev uporabljajo uporabniške zgodbe, scenariji in prevzemni kriteriji. Uporabniške zgodbe opisujejo, kaj želi uporabnik doseči in zakaj. Scenarije uporabljamo za opis obnašanja aplikacije v specifičnih situacijah, prevzemni kriteriji pa opredeljujejo zahteve, ki morajo biti izpolnjene, da se funkcija šteje za dokončano. V osrednjem delu diplomskega dela opisujemo značilnosti in principe vedenjsko vodenega razvoja ter prikažemo njihovo uporabo na konkretnem primeru.
Ključne besede: Vedenjsko voden proces, scenariji, uporabniške zgodbe, avtomatizirano testiranje
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 783; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,92 MB) |
8. Pripovedovanje vizualnih zgodb, ki nagovarjajo potrošnike : diplomsko deloMartina Kukec, 2023, diplomsko delo Opis: Vizualno pripovedovanje zgodb podobno kot pripovedovanje zgodb nagovarja občinstvo, v njih vzbuja čustva in jim nudi bodisi novo znanje ali zabavo. Pri oblikovanju vizualnih zgodb ne uporabljamo le teksta, ampak si pri ustvarjanju sporočil pomagamo tudi z vizualnimi in zvočnimi vsebinami. Glavni cilj diplomskega dela je bil proučiti in podrobneje opisati vizualne zgodbe, elemente vizualnih zgodb in raziskati, kako ti elementi vplivajo na potrošnike.
V teoretičnem delu naloge smo na kratko predstavili vizualno pripovedovanje in elemente, ki jih vsebuje vizualno pripovedovanje. V praktičnem delu smo najprej predstavili primer kvalitetne vizualne zgodbe in analizirali njene komunikacijske in vizualne elemente. Pri drugem praktičnem primeru smo s pomočjo anketnega vprašalnika pri potrošnikih poskušali poizvedeti, kateri elementi v vizualni zgodbi so jih najbolj nagovorili in kaj je tisto, kar jih je prepričalo o kvaliteti vizualne zgodbe.
Ključne besede: vizualne zgodbe, komunikacija, vizualni mediji
Objavljeno v DKUM: 10.02.2023; Ogledov: 741; Prenosov: 63
Celotno besedilo (762,32 KB) |
9. Zapis zgodbe ob sličicah v 2. razredu osnovne šole : magistrsko deloŠpela Petrič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo predstavili vse štiri komponente za uspešno sporazumevanje, poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Govorjenju bomo posvetili velik del vsebine, saj je ključna komponenta za razvoja branja in pisanja. Otrok se že od rojstva uči in pripravlja na kasnejše branja in pisanje. Na to zelo vplivajo starši, saj s spodbujanjem, branjem primerne literature, pogovarjanjem ob prebranem in postavljanjem vprašanj lahko pomembno vplivajo in izboljšajo otrokovo znanje. Na ta način otrok pridobi več besedišča, izkušenj in navad, ki mu bodo koristile ob vstopu v osnovno šolo. Ob koncu teoretičnega dela se bomo dotaknili tudi pripovedovanja zgodb, samostojnega pisanja besedil učencev in njihove ustvarjalnosti.
V empiričnem delu smo raziskovali zgodbe, ki so jih učenci zapisali ob prejetih sličicah. Praktično raziskovanje je potekalo v 2. razredu na eni izmed osnovnih šol v Mariboru. Rezultate smo pridobili s pomočjo deskriptivne metode raziskovanja z enkratnim preverjanjem. Zanimala nas je vsebina zgodbe, zapisane povedi, besede, uporabljena pisava in vrstni red sličic.
Ključne besede: poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, pisanje in pripovedovanje zgodbe
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 1242; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko deloAlja Vučko, 2022, magistrsko delo Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami.
V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb.
Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra.
V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 1528; Prenosov: 487
Celotno besedilo (897,10 KB) |
