| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodbarjenje dogodka Pivo in cvetje
Tadeja Jeseničnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Zgodbarjenje je v sodobnem tržnem okolju zaradi vseh svojih prednosti in zmožnosti vplivanja na čustva vedno bolj nepogrešljivo komunikacijsko orodje, ki se v podjetjih lahko uporablja na različnih področjih. Uporabo zgodbarjenja v vsakodnevni poslovni praksi v okviru trženja blagovne znamke ter komuniciranja opisujemo v prvem – teoretičnem – delu diplomskega dela, kjer prav tako opredeljujemo celoten proces zgodbarjenja – od ustvarjanja zgodbe do njenega posredovanja preko tradicionalnih in digitalnih marketinških komunikacijskih kanalov. V empiričnem delu opisujemo uporabo zgodbarjenja na primeru festivala Pivo in cvetje, ki ga organizira Pivovarna Laško. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz internih virov podjetja, ugotavljamo, da je zgodbarjenje pomembno komunikacijsko orodje, ki se med drugim uporablja za grajenje blagovne znamke, saj sta festival in znamka Laško med seboj močno povezana. Zaradi te povezanosti zgodba festivala Pivo in cvetje odraža vrednote blagovne znamke in tako deluje v skladu s konceptom Doživi Laško, sprejmi izziv. Njeno oblikovanje poteka ob upoštevanju poslovnega modela podjetja, različnih omejitev, tveganj in v skladu s konceptom blagovne znamke, namen pa je z njo doseči najvišje reakcije, ki se merijo v okviru interne lestvice kreativnosti. Z analizo podatkov interne raziskave podjetja ugotavljamo, da ima zgodbarjenje velik vpliv na udeležbo na festivalu, pa tudi na njegovo prepoznavnost in prepoznavnost znamke Laško.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, Pivo in cvetje, Laško, festival
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Filmski turizem in turizem popularne kulture
Maja Turnšek, 2022

Opis: Monografija kritično reflektira aktualno raziskovanje filmskega turizma. Čez analizo presekov zgodovinskih, disciplinarnih in predvsem paradigmatskih razlikovanj identificira štiri osrednja polja raziskovanja. Poenostavljeno jih lahko razdelimo glede na njihovo osrednje raziskovalno vprašanje, s tem pa tudi teoretsko podstat in raziskovalne metode vsakega izmed pristopov: (a) Kaj mediji počnejo s turisti? (b) Kaj (potencialni) turisti počnejo s filmi? (c) Kaj akterji destinacije počnejo filmom in turistom? Ter končno (d) Kako celostno zaobjeti kompleksno soodvisnost med mediji, turisti in destinacijo? Avtorica čez poglobljeno analizo vsakega izmed pristopov identificira predvsem slepe pege v aktualnem raziskovanju in teoretski imaginaciji filmskega turizma in popularne kulture. Pri tem čez celotno monografijo zagovarja tezo, da lokalne turistične skupnosti niso ne pasivne in ne brez moči vplivanja v današnjem medijatiziranem svetu. Nasprotno: gre za soodvisen odnos ustvarjanja kraja, kjer je v analizo v prvi vrsti treba vključevati družbeno konstrukcijo prostora in s tem vlogo destinacijskega managementa.
Ključne besede: filmski turizem, turizem popularne kulture, podoba destinacije, destinacijski management, zgodbarjenje v turizmu
Objavljeno v DKUM: 19.01.2022; Ogledov: 970; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zgodbarjenje v turistični promociji na youtubu v času covid-19
Kaja Šetinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Promocijski videoposnetki se kot pomembni ustvarjalci destinacijske podobe uporabljajo za ustvarjanje znanja ter ustvarjanje pozitivne podobe destinacije. Z vizualnostjo uporabniki dobijo takojšen in resničen občutek o destinaciji, ravno zato je YouTube tako priljubljeno spletno mesto za promocijo. Pri tem pa se nam zastavlja vprašanje, v kolikšni meri so evropske destinacije uporabljale YouTube v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo smo želeli ugotoviti, kakšne tipe videov in tem DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. V videih največkrat prikazujejo naravo in samoto v njej, kar ponazarja današnje čase, torej odmik od mesta in množice ljudi, in pa tudi sam pomen narave v turistični promociji, ki se je ohranil in v tem času še bolj povečal. Največkrat se je pojavilo nagovarjanje po pandemiji, nato pa sledijo videi, v katerih ni bilo možno zaznati, v kateri fazi nakupnega procesa destinacije nagovarjajo ljudi za obisk destinacije. Nato sledijo videi za nagovarjanje v namen takojšnjega obiska (in ne šele po koncu pandemije), kar obrazložimo s tem, da so bili videi posneti v poletnem času 2020, ko so se potovanja nekoliko sprostila. Prav tako smo želeli ugotoviti, če in v kolikšni meri destinacijski management organizacije uporabljajo elemente zgodbarjenja v tem obdobju pandemije. Ugotovili smo, da se v večini videoposnetkov prikazujejo junaki (liki) in največkrat sporočila, ki so bistvo zgodb. V videih so prikazovali različne sekvence (kronologijo dogodkov), s tem so DMO-ji želeli prikazati podobo destinacije. Videi, ki so imeli konflikt (prikazan kot Covid-19), so bili med najbolj ogledanimi, kar nakazuje, da je negativnost postala učinkovita. V nalogi si zastavljamo vprašanje, kakšno vlogo je imelo zgodbarjenje kot pristop k oblikovanju promocijskih vsebin na YouTube kanalu v namen turistične promocije v času Covid-19 pandemije. S kvantitativno metodo analize besedil smo želeli ugotoviti, kakšne teme DMO-ji uporabljajo v Covid-19 času in kako nagovarjajo obiskovalce glede na omejitve potovanj po celotnem svetu. Prešteli smo 1.827 videoposnetkov, objavljenih na izbranih 31 evropskih kanalih, v obdobju med februarjem 2020 in februarjem 2021. Med temi smo z uporabo kvantitativne analize besedil analizirali populacijo 106 videoposnetkov. Rezultati so pokazali, da so v tem obdobju promocijski videoposnetki največkrat prikazovali naravo in samoto v njej, torej odmik od mesta in množice ljudi. Le majhen delež videoposnetkov je posebej izpostavljal pandemijo, večinoma pa so nagovarjali k obisku destinacije po pandemiji oz. na način, da ni bilo možno razbrati, v katerem obdobju naj gostje obiščejo destinacijo.
Ključne besede: zgodbarjenje, turistična promocija, COVID-19, destinacijski management organizacije, YouTube
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 1063; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

4.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1283; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina : magistrsko delo
Barbara Slak, 2019, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Ključne besede: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 1325; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

6.
Marketing destinacij na YouTubu - znamčenje in zgodbarjenje
Tjaša Alegro, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih različna socialna omrežja pomembno dopolnjujejo tradicionalne oblike marketinških kanalov turistične promocije. YouTube velja za enega izmed najvplivnejših socialnih medijev in podpira tudi vizualno vsebino, ki lahko pozitivno vpliva na ustvarjanje podobe destinacije in odnosa do blagovne znamke. S kvalitativno analizo promocijskih videov destinacijskih menedžmentskih organizacij, ki so bili deljeni na YouTubu, smo želeli ugotoviti, kakšni tipi zgodb se pojavljajo v videih in kakšna je rdeča nit njihove vizualne predstavitve. Ugotovili smo, da videoposnetki v večini prikazujejo kolaže destinacije in da je sosledje dogodkov prisotno le v manjši meri. Prav tako v želji po prikazu celotne destinacije vsi poudarjajo enake vizualne podobe in ne prispevajo k diferenciaciji blagovne znamke destinacije. V nadaljevanju smo s pomočjo kvantitativne analize ugotovili, da se kljub kolažu v visoki meri pojavljajo zgodbarski elementi, predvsem različni liki, vlogo konflikta v promocijskih videih pa prevzema humor, ki skoraj ni prisoten. Kljub pogosti prisotnosti sloganov, ki podpirajo blagovno znamko, zaradi njihove generičnosti ti ne pripomorejo k diferenciaciji destinacije. Prav tako smo ugotovili, da aktivnost destinacijskih menedžmentskih organizacij na YouTubu ne vpliva na večjo priljubljenost videa, vendar pa priljubljenost kanala posamezne destinacijske menedžmentske organizacije vpliva na priljubljenost videa v obliki števila ogledov, »všečkov« in komentarjev. V prihodnje se morajo destinacije bolj usmeriti v znamčenje, zgodbarjenje in specializiranost, da bodo uspešneje dosegle diferenciacijo destinacije.
Ključne besede: marketing destinacij, znamčenje, zgodbarjenje, socialni mediji, YouTube
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1940; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici