| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Simona Črešnjovnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju bomo v teoretičnem delu obravnavali otrokov razvoj in pomen govora, vlogo staršev in vzgojiteljev pri otrokovem govoru ter pri tem tudi kako govor pri otroku spodbujamo. Govorili bomo o branju ter njegovem pomenu, o tem, kaj in kako brati otroku. Del teoretičnega dela naloge pa se bomo osredotočili tudi na otrokovo besedišče, rabo knjižnega jezika in narečja ob pripovedovanju ob sličicah. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bilo ugotoviti razvoj besedišča (število besed, povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov), rabe narečja v pripovedovanju in rabe asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah, predšolskih otrok, starih 5-6 let. Otrokom smo v prvem in drugem preverjanju ponudili enako slikovno gradivo, vrstni red le teh pa si je otrok izbral sam. časovni razpon prvega in drugega preverjanja je bil en mesec, med tem, pa smo otrokom ponudili različne dejavnosti, katere so se navezovale na temo Bled.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, govorna zmožnost, zgodba ob slikah, asociativni dogodek
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda : magistrsko delo
Barbara Gole, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda smo v teoretičnem delu obravnavali govor, pisanje in ustvarjalnost. Pri govoru in pisanju smo se posvetili razvoju obeh in opisali dejavnike, ki vplivajo na njun razvoj. Pri ustvarjalnosti smo si ogledali njena poimenovanja, razvoj ter načine merjenja in spodbujanja. Podrobneje smo se posvetili literarni ustvarjalnosti, in sicer kako jo spodbujati in vrednotiti. Ena izmed številnih vaj za spodbujanje literarne ustvarjalnosti je domišljijski binom, ki ga lahko hkrati uporabimo tudi za merjenje učenčeve ustvarjalnosti. V raziskavi empiričnega dela nas je zanimalo, kakšne zmožnosti imajo učenci tretjega razreda pri ustvarjanju domišljijskega binoma na pisnem in govornem področju ter na katerem področju so uspešnejši. V raziskavo je bilo vključenih 20 tretješolcev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Najprej je vsak učenec zapisal zgodbo, v katero je vključil dani nepovezani besedi – ovco in torto. Nato smo isti dan izvedli individualne intervjuje, kjer je vsak učenec pripovedoval zgodbo, v katero je vključil besedi jagoda in sladoled. Zgodbe smo pregledali in analizirali. Zanimalo nas je, koliko vseh in koliko različnih besed, enostavčnih in zloženih povedi ter povprečno število besed na enostavčno in zloženo poved bodo vsebovale zgodbe, ter koliko asociativno oddaljenih dogodkov, igrivih elementov in elementov personifikacije bo vključenih v zgodbe.
Ključne besede: govor, pisanje, zgodba, literarna ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 140; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Kratka proza v reviji odsevanja med letoma 1990 in 2019
Barbara Pori, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kratka proza v reviji Odsevanja med letoma 1990 in 2019 obravnava kratkoprozna besedila, objavljena v Odsevanjih, reviji za leposlovje in kulturo, med letoma 1990 in 2019. Namen magistrskega dela je predstaviti revijo Odsevanja, saj smo menili, da slednja širšemu slovenskemu prostoru ni dovolj poznana in je prisotna zgolj na Koroškem. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme literarne teorije, s katerimi smo analizirali literarna dela vključenih avtorjev in avtoric. Magistrsko delo zajema 63 avtorjev in avtoric, ki so svoja besedila v reviji Odsevanja objavljali v izbranem obdobju. V osrednjem delu smo predstavili nastanek revije Odsevanja in njeno delovanje, nato smo se osredotočili še na kratkoprozna dela in jih analizirali na osnovi literarne teorije. V obravnavo so bile zajete kratke zgodbe, novele in črtice. V sklepnem delu smo povzeli ugotovitve magistrskega dela in ugotovili, da revija objavlja raznoliko kratko prozo tako na motivno-tematski kot tudi jezikovno-slogovni ravni. Prav tako je vključenih veliko znanih in manj znanih avtorjev ter njihovih del, ki si po našem mnenju zaslužijo širšo obravnavo.
Ključne besede: kratka proza, Odsevanja, kratka zgodba, novela, črtica
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 586; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

4.
Otroška proza Andreja Rozmana Roze
Klavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad. V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija. V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto. Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1035; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

5.
Zmožnost predšolskih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob slikah
Katja Teskač, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost predšolskih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob slikah smo v teoretičnem delu obravnavali razvoj govora predšolskih otrok in dejavnike, ki vplivajo nanj. Opisali smo razvoj govora in pravilno rabo jezika v obdobjih dojenčka, malčka in zgodnjega otroštva. Glavni del diplomske naloge se osredotoča na razvoj otrokovega pripovedovanja zgodb, vzvode in načine, kako spodbujati otroke k pripovedovanju zgodb, opise otrokovih prvih zgodb in vlogo ilustracij ter drugega slikovnega gradiva pri otrokovem pripovedovanju zgodb. Namen empiričnega dela je bil raziskati napredek pet in šest let starih otrok v rabi asociativnih dogodkov v pripovedovanju zgodbe ob slikah. Zanimal nas je napredek med prvim in drugim preverjanjem, pri čemer smo v obeh primerih otrokom ponudili enako slikovno gradivo. Rezultate, ki smo jih pridobili v časovnem razponu enega meseca, smo ustrezno interpretirali.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, otroška zgodba, zgodba ob slikah, asociativni dogodki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Mladinska pripovedna proza Nataše Konc Lorenzutti
Sanja Javornik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali mladinsko pripovedno prozo uveljavljene avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Nataša Konc Lorenzutti je igralka, pedagoginja, pesnica in pisateljica, ki piše predvsem za otroke in mladino, izdala pa je tudi nekaj del za odrasle. Njena dela odražajo kakovost, izvirnost ter pristnost, zaradi česar je dobitnica mnogih nagrad za svoje delo. V začetnem delu smo predstavili avtorico Natašo Konc Lorenzutti – njeno biografijo ter bibliografijo, svoje poglede na ustvarjanje pa nam je podala v kratkem intervjuju. Ker v analiziranih delih kot vrednoti izstopata družina in prijateljstvo, smo ti dve vrednoti najprej predstavili teoretično. V jedrnem delu magistrskega dela smo analizirali vsa mladinska prozna dela Nataše Konc Lorenzutti. Razdelili smo jih v tri smiselne skupine, glede na naslovnika: književnost za predšolske otroke in 1. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Lučka, Ravno prav velik, Poleti letim) književnost za 2. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Pod Marijinim plaščem, Skrivališče, Mi smo slike, Kakšno drevo zraste iz mačka, Društvo starejših bratov, Kdo je danes glavni, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek) ter književnost za 3. vzgojno-izobraževalno obdobje v OŠ (Enajstnik, Lica kot češnje, Avtobus ob treh). Analizirali smo vsako delo posebej, na koncu pa smo skupne točke vseh del povezali v smiseln zaključek.
Ključne besede: Nataša Konc Lorenzutti, mladinska proza, doživljajska kratka zgodba, socialna kratka zgodba, mladinski realistični roman, slikopis, vrednote, družina, prijateljstvo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1442; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
Domišljijski binom pri otrocih starih od štiri do pet let
Alja Pavlič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predšolsko obdobje je ključno za razvoj ustvarjalnosti in s tem povezane domišljije. Otrok si domišljijo razvija preko različnih iger, med katerimi je tudi domišljijski binom. Pomembno je, da sta si besedi tuji, na določeni razdalji, njuno zbližanje pa mora biti nenavadno. To je pogoj za vzpostavitev domišljije. Naš cilj je bil, da otroci samostojno pripovedujejo ob dveh sličicah (kostanj in snežak), ki predstavljata domišljijski binom. V času štirih mesecev, v katerih so bili otroci deležnih vaj v okviru domišljijskega binoma, nas je zanimala razlika v številu uporabljenih besed in povedi ter tudi razlika na podlagi kriterijev domišljijskega binoma: ali bodo otroci pri svojem pripovedovanju uporabili oba elementa in ju med seboj povezali, ali bo njihova zgodba temeljila na življenjskih izkušnjah ali na nesmislu. Ugotovili smo, da so otroci med prvim in drugim preverjanjem napredovali v številu uporabljenih besed, obsegu pripovedovanja in tudi v sposobnosti domišljijskega binoma. Nekateri otroci so že pri prvem preverjanju pri svojem pripovedovanju kazali ustvarjalnost, saj so v zgodbah uporabili nesmisel in asociacijo na življenjske izkušnje z možnostjo, da se neka stvar lahko zgodi. Velik preskok se je izkazal pri otrocih, ki pri prvem preverjanju niso povedali nič, pri drugem pa so zgodbo oblikovali na podlagi nesmisla. Velik pomen lahko pripišemo interakcijam med otroki in vajami v okviru obeh preverjanj.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, zgodba, ustvarjalnost, domišljijski binom.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 869; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

8.
Malčkova prva zgodba
Janja Brodnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Malčkova prva zgodba je namen preveriti in proučiti, kako otroci ob prvič videni sliki pripovedujejo zgodbo. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, vse od prvih glasov do prvih stavkov, kako spodbuditi razvoj govora ter kateri dejavniki vplivajo na razvoj govora. Dotaknili smo se tudi mišljenja otrok in njihove domišljije, prvih malčkovih zgodb, pripovedovanja zgodbe ter ocenjevanja zgodb po Marjanovič Umek. V empiričnem delu je bil namen raziskati in ugotoviti, ali so otroci, stari tri do štiri leta, med prvim in drugim preverjanjem, ki je bilo v razmaku sedmih mesecev, napredovali v svojem pripovedovanju zgodb ob sliki. Zanimalo nas je, ali so otroci pripravljeni pripovedovati zgodbo ob prvič videni sliki ter ali so otroci izbrali pravljično značilen konec ter začetek zgodbe pri svojem pripovedovanju. Predvsem pa nas je zanimalo, katero stopnjo koherentnosti in kohezivnosti lahko ti otroci dosežejo s pripovedovanimi zgodbami. Na podlagi vseh dobljenih podatkov smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je slaba polovica otrok v teh sedmih mesecih na področju pripovedovanja zgodbe napredovala. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši. Med vsemi je bilo tudi nekaj otrok, kjer napredka ni bilo zaznati, saj so pri obeh preverjanjih dosegli enako število točk.
Ključne besede: predšolski otrok, govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost in kohezivnost
Objavljeno v DKUM: 05.06.2018; Ogledov: 1508; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

9.
Individualni napredek učencev pri pisanju zgodbe ob sliki med drugim in tretjim razredom
Janja Kobale, 2017, magistrsko delo

Opis: V prvem triletju osnovne šole je izobraževalni proces pri pouku slovenščine vezan na proces opismenjevanja. Za tak proces pa moramo razvijati komunikacijske spretnosti, ki se jih ljudje učimo celo življenje. Gre za nepretrgan proces, ki se začenja že pred formalnim začetkom šolanja in traja do funkcionalne pismenosti človeka. Ta cilj nekateri dosežejo že po nekaj letih šolanja, drugi nikoli. Kot novorojenčki smo najprej sposobni le poslušati, kasneje govoriti, ko pa začnemo s šolanjem, se naučimo tudi brati in pisati. V šolo učenci vstopijo z različnimi predznanji, na kar mora biti učitelj pripravljen. Ugotoviti mora, kje nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Za usvojitev pisanja in branja je potrebne veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Ko učenci usvojijo tehniko pisanja, jih pričnemo spodbujati h kreativnemu pisanju, kar pomeni, da ob večji ali manjši predhodni pripravi z učiteljem, pišejo samostojno. Ena izmed oblik samostojnega pisanja je tudi opis slike. To učenci predstavijo v pripovedi, na podlagi slike je ustvarjeno novo besedilo. Besedno ustvarjalnejši učenci pišejo daljše povedi, zapisujejo več zloženih povedi, uporabljajo več kakovostnih pridevnikov. V svojem empiričnem delu sem raziskovala individualni napredek učencev ob pisanju opisa slike med drugim in tretjim razredom iz količinskega vidika, torej števila besed, povedi, povprečje besed v povedih. Raziskava je bila izvedena na petih mariborskih osnovnih šolah med istimi učenci. Dobili so nalogo, da napišejo besedilo ob dani ilustraciji. Raziskovala sem, ali so pri drugem preverjanju pokazali napredek enoletnega utrjevanja pisanja. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Na podlagi rezultatov sem ugotovila individualni napredek otrok. Preverjanje učencev je potekalo dvakrat, meseca maja 2013 in maja 2014, instrumentarij je bil enak, saj sem lahko le na ta način merila napredek.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, količinski vidik, zgodba, individualni napredek
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Morfološka in slogovna analiza sodobobnega popularnega ameriškega, evropskega in japonskega stripa
Ivan Prevedan, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen tega magistrskega dela je raziskati stripe kot edinstven medij. Vsak strip je sestavljen od vizualnega dela in literarnega dela, ki skupaj tvorita nekakšno zgodbo. Za dobro razumevanje stripa je potrebno definirati vse vizualne in literarne dele in njihove medsebojne vezi. Stripi imajo svoj vizualni jezik ki se razlikuje odvisno od kulture in geografske lokacije avtora. Zaradi tega se bo delala analiza stripov s področja ameriškega, evropskega in japonskega trga. Glede na rezultate analize, se bodo različni elementi stripa delili v skupine po geografski lokaciji in po žanrih, da bi vzpostavili kateri elementi prevladujejo v te dve kategoriji.
Ključne besede: strip, analiza, kompozicija, razporeditev, zgodba, branje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1678; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici