| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ZNAČILNOSTI PROZE MILANA DEKLEVE
MARIJA KRAJNC, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prozna dela Milana Dekleve so v slovenskem prostoru dokaj poznana, saj gre za vsestranskega ustvarjalca, medijsko znano osebnost in dobitnika številnih literarnih nagrad. Njegova pisateljska eksistenca se razteza od poezije k prozi, ki s svojim magičnim zvenom vedno posrka in zaznamuje. Bogat opus zaznamujejo dramska in druga literarna dela za otroke in mladino. Raziskovalno delo je potekalo v skladu s študijem ustrezne literature, uporabo komparativne metode, metod analize in sinteze ter je bilo omejeno na prozna dela za odrasle – tri romane, dve zbirki kratke proze in dve zbirki esejev. Roman je edina literarna vrsta, ki se še razvija in še ni utrjena. Model sodobnega slovenskega romana je modificiran tradicionalni roman z realističnimi potezami, preoblikovan z različnimi modernističnimi in postmodernističnimi premiki, ki se v zadnjem času kažejo kot žanrski sinkretizem, prenovljena vloga pripovedovalca, povečano število govornih odlomkov in intimna zgodba. Dramsko je kratka zgodba osredotočena na en sam dogodek, ki je skrivnosten in se odvija v kratkem časovnem obdobju, na omejenem prostoru, pogosto z nepričakovanim razpletom; bistvo je preseženost človeka. V esejih se pisatelj dotika tako poezije kot proze od Rilkeja do Borgesa, poskuša pojasnjevati hipoteze, iz katerih izhaja v razmišljanjih od navadne školjke do digitalne utopije in kloniranja ter podaja zagovor poeziji.
Ključne besede: Milan Dekleva, proza, roman, kratka zgodba, esej.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2722; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (526,66 KB)

2.
LITERATURA IN FILM: PRIMERJAVA PRIPOVEDNIH MODELOV
Blanka Kefer, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje že od nekdaj pripovedujemo zgodbe. Eden izmed najstarejših načinov za prenašanje zgodb je zagotovo literatura. Tako se je pojavila tudi potreba po teoriji, ki se ukvarja s pripovedmi. V tej zvezi so pomembni zlasti tradicionalni (strukturalistični) modeli pripovedne teorije. Z nastankom in razvojem filma je prišlo do nekakšne konkurence med pripovednimi mediji. Izkazalo se je, da je tudi film dandanes zelo dostopen medij za prenašanje zgodb. Kot avdiovizualen medij zahteva od nas drugačno vrsto zaznave kot branje knjige. Iz literarne teorije izpeljani tradicionalni pripovedni modeli so se pri analizi filma zato izkazali kot nezadostni. Tako so nastali novi osnutki na področju pripovedne teorije.
Ključne besede: literatura, film, pripoved, zgodba, naracija, pripovedna teorija
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2037; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (425,86 KB)

3.
PROBLEM PARTNERSKE ZVEZE V IZBRANIH DELIH MARGARET ATWOOD
Alenka Omulec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se lotila raziskave problema partnerske zveze v izbranih štirih romanih avtorice Margaret Atwood. To so romani: Deklina zgodba, Preročišče, Na površje in Zadnji človek. V diplomskem delu sem upoštevala dejstvo, da se je avtorica pri obravnavi partnerskih odnosov naslonila na feminizem, kar je bil odgovor na takratne družbenopolitične razmere v Ameriki, saj so oblasti želele, da bi se naj ženske vrnile k tradicionalnim vlogam matere in gospodinje. Ti dogodki so na avtorico močno vplivali in tako je feminizem postal vidna tema njenih romanov. V obravnavanih izbranih delih je prikazala problem partnerskih odnosov s stališča osrednjega ženskega literarnega lika, ki ostalim ženskam sporoča, da lahko le z lastno voljo in željo postanejo to, kar želijo biti. Protagonistke izbranih romanov so ženske, ki skušajo dokazati, da je svet lahko v partnerstvu lepši tudi za žensko in da ženskam ni potrebno, da so senca moškega, ampak se lahko same uveljavljajo, imajo pravico do svobode, do izbire. Izjema je roman Zadnji človek, kjer najdemo feministične prvine, a je dogajanje prikazano s stališča osrednjega moškega literarnega lika. Diplomska naloga obravnava problematične partnerske odnose med ženskimi in moškimi liki, pri čemer ugotavlja, da glavni ženski liki, pa tudi nekateri stranski, odstopajo od stereotipov in tradicionalne vloge ženske v zgodovini in nobena partnerska zveza v delih ni idealna oziroma srečna. Vse partnerske zveze propadejo ali propadajo. Protagonistke so se pripravljene postaviti zase, čeprav velikokrat iščejo svojo izgubljeno identiteto, se nenehno trudijo za lastno srečo in svobodo.
Ključne besede: Margaret Atwood, Preročišče, Na površje, Deklina zgodba, Zadnji človek, feminizem, problem partnerske zveze.
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2041; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (493,41 KB)

4.
KRATKA PROZA POLONE GLAVAN IN ANDREJA BLATNIKA
Tomaž Kurež, 2010, diplomsko delo

Opis: Minimalistične kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zaokrožajo temeljne lastnosti postmoderne dobe, hkrati pa ji dodeljujejo samosvoj in individualen pečat. Diplomsko delo z naslovom Kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika je sestavljeno iz motivno-tematskih analiz posameznih kratkih zgodb, začenši z zbirko Gverilci Polone Glavan, nadaljuje pa se s štirimi zbirkami Andreja Blatnika: Biografije brezimenih, Šopki za Adama venijo, Menjave kož in Zakon želje. Iz podrobnih posameznih analiz je ugotovljeno, da vsebujejo kratke zgodbe Polone Glavan in Andreja Blatnika zgradbene elemente splošnih lastnosti kratke proze slovenske literarne postmoderne, kot tudi dejstvo, da kaotična metafizika Polone Glavan ni splet naključnih dejavnikov, ampak temeljno odseva prikrito obsesijo minevanja, ponavljajočih se življenjskih vzorcev in osebnostne, socialne ter kulturne identitete. Prav tako je izpostavljeno in ugotovljeno dejstvo, da se literarni ustroj Blatnikovega ustvarjanja spreminja iz zbirke v zbirko; temeljne spremembe razvojnega toka se kažejo v tematiki zgodb in skozi razločevalne tipološke elemente literarne postmoderne (modernizem, postmodernizem, minimalizem in intimizem). V pričujočem diplomskem delu je prav tako ugotovljeno, da so Blatnikove literarne osebe v svoji eksistenci podrejene nenehnemu iskanju cilja, ki bi osmislil njihovo bivanje, prav tako je podano tudi dejstvo, da je kratka proza Polone Glavan in Andreja Blatnika sestavljena iz treh sestavin, ki zaokrožajo bistvo eksistencialne tematike: iz (anti)junakov kot nosilcev nekega cilja, iz sveta, ki ima pomen eksistence brez pravega smisla, junaki pa poskušajo v njem doseči identiteto bivanja in bistva ter iz bistva, smisla, metafizične biti, ki se reproducira v junakovih ciljih in katerim je treba prilagoditi bivanje.
Ključne besede: postmoderna, slovenska kratka proza, kratka zgodba, minimalizem, motiv, tema, eksistencialna tematika, literarne osebe, tipološki elementi, Polona Glavan, Andrej Blatnik.
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 3236; Prenosov: 1010
.pdf Celotno besedilo (879,08 KB)

5.
POETIKA KRATKE PROZE ANDREJA BLATNIKA
Sanda Gajsar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Poetika kratke proze Andreja Blatnika preučuje pet Blatnikovih do sedaj napisanih zbirk kratke proze, in sicer Šopki za Adama venijo (1983), Biografije brezimenih (1989), Menjave kož (1990), Zakon želje (2000) in Saj razumeš? (2009). Andrej Blatnik je, skupaj z Igorjem Bratožem, Alešem Debeljakom, Juretom Potokarjem in drugimi, ena osrednjih osebnosti tako imenovane slovenske postmoderne generacije. Mlajša generacija začne v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja uvajati postmodernistično prozo, ravno vzpon postmodernizma pa je eden izmed glavnih razlogov za razširitev kratke zgodbe. Blatnik pri opredeljevanju kratke zgodbe postavi samo dve določili, in sicer da je kratka in da je zgodba. Blatnikove kratke zgodbe se najbolje pokažejo na ravni teme, ki je vedno marginalija, ta premik od velikih zgodb k majhnim pa prinaša tudi spoznanje o enakovrednosti in enakopomenskosti velikega ter majhnega. Tematski premik v intimizem v ospredje postavi majhne in intimne zgodbe o vsakdanjih ljudeh. Minimalizem odlikuje čut za atmosfero in zanimanje za intimne podrobnosti medčloveških odnosov, Blatnikove kratke zgodbe pa prikazujejo minimalistični subjekt, pri katerem je njegov intimni svet vedno pomembnejši od zunanjega dogajanja. Subjekti, ki so pri Blatniku večinoma moškega spola, odražajo vsakdanje preproste ljudi, ki se ukvarjajo z običajnimi problemi sodobnega človeka. Največji težavi se kažeta v minevanju, saj je subjekt nenehno ujet v labirinte časa, ter v nezmožnosti medsebojne komunikacije, ki še dodatno zaostri partnerske odnose in je tematska stalnica v vseh Blatnikovih zbirkah kratke proze.
Ključne besede: kratka zgodba, postmodernizem, minimalizem, intimizem, medosebni odnosi, minevanje, komunikacija
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 2678; Prenosov: 353 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (651,90 KB)

6.
MLADINSKA KRATKA PROZA MARJANA TOMŠIČA IN MATETA DOLENCA
Anja Slapnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mladinska kratka proza Marjana Tomšiča in Mateta Dolenca je bilo zapisano na podlagi analize petih zbirk dveh različnih avtorjev. Izbrali smo dve zbirki Marjana Tomšiča, in sicer Zgodbice o kačah in zbirko Kar je moje, je tudi tvoje ter tri zbirke Mateta Dolenca, te pa so Zabloda laboda in druge zgodbe, Polnočna kukavica in druge zgodbe ter Kraljičin lipicanec in druge zgodbe. Pri teoretičnem delu diplomske naloge je bil namen opredeliti pojem kratke proze. Z literarno-teoretskega vidika predstaviti izbrane kriterije za analizo in opredeliti teorijo kratke fantastične zgodbe, kratke realistične zgodbe, pravljice (klasične in sodobne) in pripovedke, ter predstaviti vlogo živali v različnih kratkoproznih vrstah. V delu diplomske naloge Obravnavana besedila je bil cilj analizirati besedila izbranih zbirk, podati ugotovitve analiz ter v sklepu zapisati ugotovitve skupnih značilnosti in razlik besedil obeh avtorjev. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode dela pri opisu pojma kratka proza, predstavitvi kriterijev za analizo, opisu različnih vrst kratke proze, značilnostih vloge živali v različnih kratkoproznih vrstah in pri navajanju bibliografskih podatkov obeh avtorjev; z uporabo metode analize pri analiziranju besedil izbranih zbirk; z metodo sinteze, ki smo jo uporabili pri iskanju skupnih značilnostih in razlik besedil posamičnega avtorja ter iskanju podobnosti in razlik med obema avtorjema; komparativno metodo pa smo uporabili pri ugotovitvi vseh analiz besedil pri vsakem avtorju posebej in v sklepu, kjer smo primerjali dejstva in odnose ugotovitev analiz obeh avtorjev. S pomočjo teh raziskovalnih metod smo prišli do naslednjih rezultatov. Mladinska književnost je specifično področje literature. Vloga živali je odvisna od literarne vrste, v kateri se pojavi. Fantastična motivacija je jasno razmejena od realističnega dogajanja le v kratkih fantastičnih zgodbah. Prvoosebni pripovedovalec se v kratkih fantastičnih zgodbah zaveda vdora fantastične motivacije. Ko je žival v vlogi glavnega književnega lika, je njena vloga sekundarna, saj delno zavzame antropomorfno držo. Živali nimajo nikoli vnaprej določene vloge, kot je to značilno za basni, saj je vloga živali odvisna od literarne vrste, v kateri nastopa žival.
Ključne besede: mladinska kratka proza, sestava literarnega dela, pravljica, pripovedka, kratka fantastična zgodba, kratka realistična zgodba, fantastična motivacija, vloga živali
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2703; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
ZNAČILNOSTI ŽENSKE ZGODBE V PRIPOVEDNI PROZI CIRILA KOSMAČA
Maja Zver, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Značilnosti ženske zgodbe v pripovedni prozi Cirila Kosmača so bili predmet obravnave ženska v vlogi pripovedovalke zgodb in ženski liki, ki so prevzemali različne značaje, se pojavljali v različnih vlogah in so oblikovali številne zanimive ženske zgodbe in usode v danih življenjskih situacijah. Cirila Kosmača so v svojem pripovednem delu zanimali nenavadni vaški značaji, vaški posebneži t.i. norčki oziroma »otroci božji«. V njegovih novelah so se v takšni vlogi pojavili tudi nekateri ženski liki, s katerimi je želel pokazati na netolerantnost vaške skupnosti in cerkve do žensk, ki so imele nezakonske otroke, na njihovo duševno stisko in brezpravnost v takratni družbi. Z nekaterimi ženskimi liki je izražal svoje hrepenenje po mladosti, spet z drugimi je opozoril na vojno nasilje nad ženskami. Njegov smisel za humorno »risanje« ženskih značajev je prišel do izraza pri oblikovanju vaških klepetulj, obrekljivk, »bab«, »čeč« in »poguznic«, ki jih v njegovih delih ni malo. Posebno povezovalno vlogo pa je v pripovednih delih dodelil liku svoje mame Nance, h kateri se je s svojimi spomini nenehno vračal in po pripovedovanju katere je nastala njegova novela Tantadruj. Vlogo pripovedovalke pa je v noveli Očka Orel in romanu Pomladni dan prevzela tudi teta Ana.
Ključne besede: Ciril Kosmač, ženski liki, ženski karakter, ženska zgodba, ženska v vlogi pripovedovalke zgodb.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 2334; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (479,55 KB)

8.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 2. RAZREDA
Nina Vajt, 2012, diplomsko delo

Opis: Komunikacijske spretnosti se ljudje učimo vse življenje. Najprej smo sposobni zgolj poslušati, kasneje govoriti, s šestimi leti, ko se prične formalno šolanje pa začnemo usvajati še svet pisanja in branja. Ker učenci prag šole prestopijo z različnimi predznanji, si učitelj pomaga z različnimi modeli pisalnih in bralnih razvojnih stopenj in tako ugotovi, kje mora nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Na poti do avtomatiziranega pisanja in branja je potrebno veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi. Kasneje, ko imajo že bogatejši besedni zaklad, tvorijo zložene povedi. V empiričnem delu sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 2. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed je na enostavčno poved, koliko je zloženih povedi v izdelku ter koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi, ali so učenci napredovali glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bili izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak, saj le tako lahko govorimo o napredku.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, branje, zgodba, enostavčna poved, zložena poved
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1379; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

9.
POETIKA PROZE MARKA SOSIČA
Martina Popič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Poetika proze Marka Sosiča, so predstavljeni romani, kratke zgodbe, novele in avtobiografska gledališka kronika pisatelja Marka Sosiča. Analiza pripovednih besedil zajema naslednja dela: Rosa na steklu (1991), Tisoč dni, dvesto noči (1996), Balerina, balerina (1997), Tito, amor mijo (2005), Iz zemlje in sanj (2011) in Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012). Analiza je razdeljena na snov, motive, zunanjo in notranjo zgradbo (pripovedovalec, literarne osebe, literarni čas, literarni prostor) ter teme in ideje. Na avtorjevo otroštvo je močno vplivala druga svetovna vojna, zato lahko v njegovih delih razberemo njen (avtobiografski) vpliv. Avtor se pogosto poslužuje distanciranega opisovanja sveta, narave in ljudi. Prav tako pa njegova dela po drugi strani vsebujejo veliko fantastičnih elementov. Pisatelj zajema snov iz svojih zgodb in prav tako iz zgodb svojih sorodnikov in prijateljev. Glavne literarne osebe so posebneži, izobčenci, ki se zelo različno spoprijemajo z življenjem in bijejo vsak svojo bitko. Vse zgodbe pa se dogajajo v Trstu z okolico, ob slovensko-italijanski meji. Prikazane so značilnosti pisanja Marka Sosiča različnih literarnih vrst (romani, novele, kratke zgodbe, avtobiografska gledališka kronika), pisateljeva ustvarjalna in njegova osebnostna rast.
Ključne besede: Marko Sosič, roman, novela, kratka zgodba, kronika, postmoderna.
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 2033; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (945,82 KB)

10.
SMRT ŽENSKE V KRATKIH ZGODBAH EDGARJA ALLANA POEJA
Tjaša Lukman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Smrt ženske v kratkih zgodbah Edgarja Allana Poeja obravnava motiv smrti ženske v kratkih zgodbah ameriškega pesnika, pisatelja in esejista Edgarja Allana Poeja. V svojih delih je Poe obravnaval razmeroma omejen krog motivov. V kratkih zgodbah, kjer je upodobil ženske, zapisane smrti, se pojavijo motivi bolezni, pokopa pri živem telesu, vračanja mrtvih v življenje, blaznosti in obsedenosti. Simbolno jih je uporabil za prikaz temnih kotičkov človekove duševnosti in z njimi odkrival najstrašnejša človekova nagnjenja. Diplomsko delo predstavi Poejeve kratke zgodbe, kjer se pojavi motiv smrti ženske, ter podrobneje analizira šest Poejevih kratkih zgodb, v katerih smrt ženske nastopa kot glavni ali eden izmed glavnih motivov. Ta dela so Berenice, Morella, Ligeia, Konec Usherjeve hiše, Ovalni portret in Eleonora. Edgar Allan Poe velja za umetnika, katerega dela so nastajala načrtno in premišljeno, trdil je, da je učinek tisto, k čemer naj bi stremelo umetniško delo. V njegovih delih sta ljubezen in smrt skoraj neločljivi, v eseju Filozofija kompozicije je celo trdil, da je smrt ženske najbolj poetična tema na svetu. Diplomsko delo ugotavlja, ali je v izbrane kratke zgodbe vključeval koncept svoje poetike in kako motiv smrti ženske vpliva na njegovo namero ustvarjanja učinka ter s tem pripomore k estetski funkciji del. Med življenjem in smrtjo je bilo razpeto tudi njegovo življenje. Smrt ljubljene ženske mu ni bila tuja, soočiti se je moral s smrtjo matere, krušne matere in žene Virginie, te pa so postale vzor nekaterim ženskam v njegovih delih. Diplomsko delo zato predstavi pomembnejše ženske iz njegovega življenja in išče vzporednice med njimi in ženskimi liki v proučevanih kratkih zgodbah.
Ključne besede: Edgar Allan Poe, smrt ženske, ameriška gotika, kratka zgodba, Filozofija kompozicije.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1438; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (363,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici