| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodbarjenje dogodka Pivo in cvetje
Tadeja Jeseničnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Zgodbarjenje je v sodobnem tržnem okolju zaradi vseh svojih prednosti in zmožnosti vplivanja na čustva vedno bolj nepogrešljivo komunikacijsko orodje, ki se v podjetjih lahko uporablja na različnih področjih. Uporabo zgodbarjenja v vsakodnevni poslovni praksi v okviru trženja blagovne znamke ter komuniciranja opisujemo v prvem – teoretičnem – delu diplomskega dela, kjer prav tako opredeljujemo celoten proces zgodbarjenja – od ustvarjanja zgodbe do njenega posredovanja preko tradicionalnih in digitalnih marketinških komunikacijskih kanalov. V empiričnem delu opisujemo uporabo zgodbarjenja na primeru festivala Pivo in cvetje, ki ga organizira Pivovarna Laško. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz internih virov podjetja, ugotavljamo, da je zgodbarjenje pomembno komunikacijsko orodje, ki se med drugim uporablja za grajenje blagovne znamke, saj sta festival in znamka Laško med seboj močno povezana. Zaradi te povezanosti zgodba festivala Pivo in cvetje odraža vrednote blagovne znamke in tako deluje v skladu s konceptom Doživi Laško, sprejmi izziv. Njeno oblikovanje poteka ob upoštevanju poslovnega modela podjetja, različnih omejitev, tveganj in v skladu s konceptom blagovne znamke, namen pa je z njo doseči najvišje reakcije, ki se merijo v okviru interne lestvice kreativnosti. Z analizo podatkov interne raziskave podjetja ugotavljamo, da ima zgodbarjenje velik vpliv na udeležbo na festivalu, pa tudi na njegovo prepoznavnost in prepoznavnost znamke Laško.
Ključne besede: zgodbarjenje, zgodba, Pivo in cvetje, Laško, festival
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 243; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

2.
Zmožnost pripovedovanja pravljiške zgodbe deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Michelle Bačič, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu je magistrsko delo usmerjeno v predstavitev razvoja govora, faz razvoja in razlike v govornem razvoju deklic in dečkov. Na kratko smo opisali tudi, kako lahko govor spodbujamo. Osredotočili smo se na pripovedno zmožnost otrok in teorijo uma v povezavi s pripovedovanjem zgodb. Opisali smo dejavnike, ki vplivajo na razvoj zmožnosti pripovedovanja ter na ocenjevanje otrokovega pripovedovanja zgodb. Opisali smo tudi standardne postopke in merila, standardizirane preizkuse in pripomočke za pripovedovanje zgodb ter pripovedovanje zgodb glede na spol. Prav tako smo opisali vpliv spolnih stereotipov na izbiro pravljice. Sledi podrobna raziskava, v kateri je pravljico Kraljična na zrnu graha pripovedovalo 20 otrok, od tega 10 deklic in 10 dečkov. Zgodbe smo analizirali z vidika koherentnosti in kohezivnosti. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med spoloma v povprečni rabi: vseh besed, različnih besed, dolžini povedi, priredno zloženih povedi, podredno zloženih povedi in enostavčnih povedi, rabi prirednih veznikov in podrednih veznikov. Poleg tega smo želeli proučiti še povprečno število dogodkov, zamenjav perspektive ter besed za opisovanje mentalnih stanj glede na spol učencev. Rezultati analize povedanih zgodb kažejo, da obstajajo razlike v pripovedovanju zgodb deklic in dečkov v 5. razredu osnovne šole. Ugotovili smo, da so dečki pripovedovali daljše zgodbe,z več (različnimi) besedami. Več dečkov je v zgodbe vključilo priredne veznike, ki ne izražajo vezalnega priredja. Deklice pa so pri pripovedovanju opisale več dogodkov in v prepoznanih dogodkih večkrat zamenjale perspektivo pripovedovanja. Skoraj vsi učenci pa so pri pripovedovanju zgodbe uporabili besede za opisovanje mentalnih stanj, kar priča o temu, da imajo petošolci že dobro razvito teorijo uma.
Ključne besede: pripovedovanje, zgodba, kohezivnost, koherentnost, spol
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

3.
Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 : magistrsko delo
Nika Grdadolnik Lorbek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Kratka proza v reviji Literatura med letoma 2015 in 2020 je predstavljena tematska analiza izbranih kratkoproznih del sodobne slovenske književnosti. Namen magistrskega dela je bil tematsko analizirati, razvrstiti in predstaviti izbrana kratkoprozna besedila sodobnih avtorjev in avtoric v literarni reviji Literatura. Literarni mesečnik Literatura, ki zahteva prisotnega in razgledanega bralca, se ponaša s širokim spektrom kakovostnega literarnega gradiva, ki ga že od leta 1989 mesečno prispevajo novi ali že uveljavljeni avtorji in avtorice. S kvantitativno analizo in grafičnim prikazom izražena spoznanja se nadaljujejo s teoretično zasnovo, ki se smotrno navezuje na empirični del s poglobljeno tematsko analizo in členitvijo na prevladujoče teme. Ugotovili smo, da je med sodobnimi avtorji in avtoricami kratke proze izjemno priljubljena družbenokritična tematika, skozi katero izrazijo svoje nazore in razmišljanje o travmah sodobnega sveta. Besedila so sporočilno močna, stilno in jezikovno zahtevna, tematsko aktualna in so odličen prikaz sodobne literarne umetnosti.
Ključne besede: Kratka proza, kratka zgodba, družbenokritična tematika, literarna revija Literatura, sodobna slovenska književnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

5.
Razlike v pripovedovanju zgodb otrok v homogenih, heterogenih in kombiniranih oddelkih vrtca : diplomsko delo
Karin Jurak, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti možne razlike pri pripovedovanju zgodb predšolskih otrok, znotraj vseh treh oddelkov vrtca (homogeni, heterogeni in kombinirani oddelek). Želeli smo raziskati, ali prihaja do odstopanj v številu uporabljenih besed in povedi ter do odstopanj v doseženi stopnji koherentnosti in kohezivnosti pri pripovedovanih zgodbah otrok, vključenih v različne oddelke vrtca. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali posamezen oddelek vrtca ter njegove prednosti in slabosti. Poglobili smo se v govorni razvoj ter razvoj pripovedovanja predšolskih otrok. V empiričnem delu smo analizirali rezultate preverjanj, ki smo jih izvedli v izbranem vrtcu, v mesecu decembru 2021 in mesecu marcu 2022. V preverjanje je bilo skupaj vključenih 18 predšolskih otrok, iz vseh treh oddelkov vrtca. Rezultate smo predstavili v tabeli in zapisali interpretacijo. Rezultati preverjanj so pokazali, da obstajajo razlike v pripovedovanih zgodbah, glede na oddelek, v katerega so otroci vključeni. Najbolj koherentne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v homogeni oddelek, najbolj kohezivne zgodbe pa otroci, ki so vključeni v heterogeni oddelek. Najmanj koherentne in kohezivne zgodbe so pripovedovali otroci, vključeni v kombinirani oddelek. Največje število besed in povedi so pri pripovedovanju uporabili otroci, vključeni v homogeni oddelek, medtem ko najmanj otroci, vključeni v heterogeni oddelek.
Ključne besede: govorni razvoj, pripovedovanje, zgodba, koherentnost, kohezivnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

6.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko delo
Tamara Lesnika, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev. Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Ključne besede: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 699; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (972,15 KB)

7.
Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih : diplomsko delo
Jasmina Kosi, 2022, diplomsko delo

Opis: Pri diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje zgodbe ob nizu sličic pri predšolskih otrocih smo raziskali potek razvoja govora pri otrocih. Sam namen diplomske naloge pa je bil preveriti pripovedovanje zgodb ob sličicah pri otrocih starih 4, 5 in 6 let. Zanimalo nas je, kakšna stopnja koherentnosti in kohezivnosti se pojavlja pri pripovedovanju, ali otroci v pripovedovanju uporabljajo narečje. V teoretičnem delu smo pozornost namenili pred jezikovni fazi ter jezikovnemu obdobju. Opredelili smo koherentnost in kohezivnost, ki sta bili osrednji temi našega raziskovanja. Izvedli smo dve preverjanji, ki sta bili v razmaku dveh mesecev. V sklopu empiričnega dela smo želeli raziskati, kako otroci pripovedujejo zgodbo ob sličicah, ki jo prvič vidijo. Zanimalo nas je, ali otroci uporabijo pravljični začetek, ali je zaznati zamenjavo glasov ter glasovno podvajanje. Zanimalo nas je tudi, ali otroci svoja pripovedovanja naslovijo ter na kateri stopnji koherentnosti in kohezivnosti se nahajajo. Vse dobljene rezultate smo skrbno uredili v tabele in ugotovili, da so nekateri otroci napredovali od prvega do drugega preverjanja.
Ključne besede: Govor, pripovedovanje, malčkova zgodba, koherentnost, kohezivnost.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 944; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

8.
Razvoj pripovedovanja zgodbe pri 2–3 leta starih otrocih : diplomsko delo
Valentina Hudina, 2022, diplomsko delo

Opis: Otrok najbolj razvija svoj govor, pripovedovanje, ustvarjalnost, domišljijo ter odnos do nekaterih dejavnosti ravno v predšolskem obdobju, zato ima spodbudno okolje v tem času ogromno vlogo. Otroku moramo v vrtcu nuditi dovolj priložnosti za izražanje ter zanimive in igrive dejavnosti, ki bodo v njem spodbudile veselje do pripovedovanja. Vsak posameznik mora biti slišan, kar lahko omogočamo tudi s pogovorom in pripovedovanjem ter tako hkrati oblikujemo pozitivne in tople medsebojne odnose v oddelku. V obdobju osmih mesecev smo pet mesecev z izvajanjem nekaterih dodatnih dejavnosti otrokom nudili jezikovno-domišljijsko bogato okolje. Zanimalo nas je, ali bodo po približno osmih mesecih otroci, stari dve in tri leta, tvorili zgodbo, ali bodo v zgodbo vključili več sličic in več domišljijskih elementov in ali bodo pripovedovali dalj časa ter uporabili več besed. Prav tako nas je zanimal interes otrok za pripovedovanje, spremljali pa smo tudi posameznikovo prisotnost pri dejavnostih in tako ugotavljali, ali obstaja povezava med otrokovim napredkom ter številom izvajanih dejavnosti, pri katerih je bil posameznik prisoten. Prav tako smo opisali in evalvirali dejavnosti, ki smo jih z otroki izvajali v času med obema preverjanjema. Opazili smo velik napredek pri vseh otrocih, ki so bili prisotni pri večini izvajanih dejavnostih.
Ključne besede: Pripovedovanje, domišljija, zgodba, predšolski otrok, jezikovne dejavnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 679; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)

9.
Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Simona Črešnjovnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorna zmožnost in pojav asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah v drugem starostnem obdobju bomo v teoretičnem delu obravnavali otrokov razvoj in pomen govora, vlogo staršev in vzgojiteljev pri otrokovem govoru ter pri tem tudi kako govor pri otroku spodbujamo. Govorili bomo o branju ter njegovem pomenu, o tem, kaj in kako brati otroku. Del teoretičnega dela naloge pa se bomo osredotočili tudi na otrokovo besedišče, rabo knjižnega jezika in narečja ob pripovedovanju ob sličicah. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bilo ugotoviti razvoj besedišča (število besed, povedi, samostalnikov, glagolov, pridevnikov), rabe narečja v pripovedovanju in rabe asociativnih dogodkov v pripovedovanju ob sličicah, predšolskih otrok, starih 5-6 let. Otrokom smo v prvem in drugem preverjanju ponudili enako slikovno gradivo, vrstni red le teh pa si je otrok izbral sam. časovni razpon prvega in drugega preverjanja je bil en mesec, med tem, pa smo otrokom ponudili različne dejavnosti, katere so se navezovale na temo Bled.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, govorna zmožnost, zgodba ob slikah, asociativni dogodek
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 766; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda : magistrsko delo
Barbara Gole, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Domišljijski binom na pisnem in govornem področju učencev 3. razreda smo v teoretičnem delu obravnavali govor, pisanje in ustvarjalnost. Pri govoru in pisanju smo se posvetili razvoju obeh in opisali dejavnike, ki vplivajo na njun razvoj. Pri ustvarjalnosti smo si ogledali njena poimenovanja, razvoj ter načine merjenja in spodbujanja. Podrobneje smo se posvetili literarni ustvarjalnosti, in sicer kako jo spodbujati in vrednotiti. Ena izmed številnih vaj za spodbujanje literarne ustvarjalnosti je domišljijski binom, ki ga lahko hkrati uporabimo tudi za merjenje učenčeve ustvarjalnosti. V raziskavi empiričnega dela nas je zanimalo, kakšne zmožnosti imajo učenci tretjega razreda pri ustvarjanju domišljijskega binoma na pisnem in govornem področju ter na katerem področju so uspešnejši. V raziskavo je bilo vključenih 20 tretješolcev osnovne šole v severovzhodni Sloveniji. Najprej je vsak učenec zapisal zgodbo, v katero je vključil dani nepovezani besedi – ovco in torto. Nato smo isti dan izvedli individualne intervjuje, kjer je vsak učenec pripovedoval zgodbo, v katero je vključil besedi jagoda in sladoled. Zgodbe smo pregledali in analizirali. Zanimalo nas je, koliko vseh in koliko različnih besed, enostavčnih in zloženih povedi ter povprečno število besed na enostavčno in zloženo poved bodo vsebovale zgodbe, ter koliko asociativno oddaljenih dogodkov, igrivih elementov in elementov personifikacije bo vključenih v zgodbe.
Ključne besede: govor, pisanje, zgodba, literarna ustvarjalnost
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 656; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici