| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1753; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
3.
Študija adsorpcije amonijevih ionov na zeolite
Veronika Furlan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo adsorpcije amonijevih ionov iz modelnih raztopin in vzorcev pitne vode iz Mariborskega vodovoda na tri različne adsorbente: zeolit klinoptilolit z granulami velikosti od 1 mm do 2 mm, zeolit klinoptilolit velikosti granul od 2 mm do 4 mm iz regije Krapina na Hrvaškem in zeleni pesek. Da bi ugotovili učinkovitost preučevanih adsorbentov, smo spreminjali njihovo maso od 0,25 g do 1 g, vpliv motečih ionov v vzorcih pitne vode na adsorpcijo amonijevih ionov pa preverjali s spreminjanjem začetne koncentracije amonijevih ionov pri 25 °C. Optimalna vrednost pH za adsorpcijo amonijevih ionov na preučevane adsorbente je 8, kar smo dosegli brez dodatka kisline ali baze. Preučili smo tudi zmožnost regeneracije najučinkovitejšega adsorbenta. Ugotovili smo, da se adsorpcija amonijevih ionov na zeolit klinoptilolit z večanjem velikosti granul znižuje. Rezultati eksperimentalnega dela kažejo, da ima prisotnost drugih ionov v vzorcih pitne vode največji vpliv na učinkovitost ionske izmenjave pri zelenem pesku, v manjši meri pa vpliva na adsorpcijo amonijevih ionov na naravni zeolit klinoptilolit. Iz rezultatov je razvidno, da ima z NaCl regenerirani zeolit klinoptilolit (1 mm – 2 mm) višjo izmenjevalno kapaciteto kot pred regeneracijo. Po drugi regeneraciji smo v 120 minutah z 1 g klinoptilolita (1 mm – 2 mm) odstranili 100 % amonijevih ionov. Ravnotežne eksperimentalne podatke za zeleni pesek smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme in ugotovili, da se bolje prilegajo Langmuirjevi izotermi. Dobljeni rezultati potrjujejo, da vsi trije preučevani adsorbenti predstavljajo potencialno alternativo za odstranjevanje amonijevih ionov v nizkih koncentracijah iz pitne vode.
Ključne besede: adsorpcija, adsorpcijske izoterme, ionska izmenjava, amonijevi ioni, naravni zeoliti, zeleni pesek, čiščenje vode
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Čiščenje odpadnih vod iz steklarske industrije
Natalija Gorjanc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali metode čiščenja odpadnih vod iz steklarske industrije. Iz odpadne vode smo želeli odstraniti svinec, antimon, sulfate in fluoride. Preučili smo različne metode odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadnih vod. V teoretičnem delu smo opisali različne postopke odstranjevanja teh onesnaževal iz odpadne vode. Nato smo čistili dve vrsti odpadne vode iz Steklarne Rogaška, d. o. o., in sicer vodo, ki nastaja pri kislinskem poliranju izdelkov in se nato vodi v nevtralizacijo. Ta voda je obremenjena predvsem s sulfati, fluoridi, antimonom in svincem. Druga vrsta vod je bila hladilna voda za brusna sredstva, ki se v sedaj obstoječem sistemu čisti na flokulacijski čistilni napravi, ki jo v podjetju imenujejo FLOT 1. V raziskavi smo uporabljali različne adsorbente: naravni zeolit iz Zaloške Gorice, sintezne zeolite podjetja Silkem, d. o. o., iz Kidričevega, šoto in aktivno oglje. Kot metodo smo izbrali adsorpcijsko stresalno metodo. Vzorce odpadnih vod smo obdelali pri različnih pogojih in nato postopek optimirali. Ker se je kot zelo učinkovit adsorbent izkazal sintezni zeolit tipa 4A, smo odpadno vodo s tem zeolitom čistili še v adsorpcijski koloni pri različnih pretokih. Kot osnovni parameter smo merili pH, saj mora imeti odpadna voda za izpust v vodotok pH vrednost med 6,5 in 9,5. Kot spremljevalno metodo smo merili vrednosti TOC, ki pa jih različni adsorbenti glede na prvotni vzorec ne spreminjajo bistveno, z izjemo šote, ki te vrednosti zelo zviša. Fluoride smo določevali s pomočjo potenciometra, fluoridne ionselektinve elektrode in Ag-referenčne elektrode. Sulfate smo določevali s spektrofotometrom, svinec in antimon pa s plamensko atomsko absorpcijo FAAS ali pa z električno atomsko absorpcijo ETAAS. Z raziskavo smo dokazali, da so uporabljeni adsorbenti učinkoviti pri odstranjevanju svinca, antimona in fluoridov, medtem ko so pri odstranjevnju sulfatov manj učinkoviti, saj se ne uspemo približati dovoljeni meji 1000 mg/L. Zato je potrebno za ta proces uporabiti etringitni postopek.
Ključne besede: odpadne vode, steklarska industrija, zeoliti, težke kovine, svinec, antimon, fluoridi, sulfati, adsorpcija, šota, aktivno oglje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 752; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (9,96 MB)

5.
ZNIŽEVANJE VSEBNOSTI KOVIN IZ KOMPOSTNE IZCEDNE VODE Z ZEOLITI
Mirjana Lukić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil odstraniti težke kovine iz kompostne izcedne vode z zeoliti, aktivnim ogljem in apnom. V diplomskem delu smo poskušali najti primeren in ekonomičen način za čiščenje kompostne izcedne vode, ki nastane kot stranski produkt kompostiranja v podjetju Kogal. Naš cilj je bil, da z obdelavo dosežemo vrednosti Cu2+ pod 0,5 mg/l in Zn2+ pod 2 mg/l v kompostni izcedni vodi in jo lahko tako spuščamo direktno v naravne vodotoke. Pri analiziranju smo merili fizikalno-kemijske parametre: pH, vsebnost Cu2+ in Zn2+, celotni organski ogljik (TOC) in celotni dušik (TN). Analize so pokazale, da je ključnega pomena, da kompostno izcedno vodo predhodno filtiriramo, saj večji delci zamašijo pore in površino zeolita ter posledično znižajo učinkovitost odstranjevanja kovin. Najboljše rezultate smo dobili, ko smo kompostno izcedno vodo obdelali z mešanico zeolita (80 g/l), aktivnega oglja (50 g/l) in apna (pH=10). Z omenjeno obdelavo se je vsebnost Cu2+ znižala za 80,4 % iz 2,71 mg/l na 0,53 mg/l. Kompostna izcedna voda je že v osnovi vsebovala majhne koncentracije Cu2+ (0,21 mg/l). Cu2+ smo najbolj uspešno odstranili z mešanico zeolita (80 g/l) in apna (pH=10). Pri tem se je vsebnost Cu2+ znižala iz 0,23 mg/l na 0,08 mg/l, kar pomeni da smo uspeli za 65 % znižati vsebnost Cu2+ v kompostni izcedni vodi. Analize so pokazale, da s centrifugiranjem in usedanjem dosežemo podoben učinek čiščenja. Dokazali smo, da pH in koncentracija adsorbenta vplivata na učinkovitost odstranjevanja Cu2+ in Zn2+ iz kompostne izcedne vode. Ko smo pH umerili na 9 in dodali 40 g/l zeolita se je vsebnost Zn2+ znižala za 77 % in Cu2+ za 22 %, medtem ko se je pri pH=10 in 80 g/l zeolita vsebnost Zn2+ znižala za približno 81 % in Cu2+ za 65 %. Rezultati so pokazali, da zeoliti ne znižajo vsebnosti celotnega organskega ogljika v kompostni izcedni vodi (sobna T) in da za 20 % znižajo vsebnost celotnega dušika.
Ključne besede: kompostna voda, zeoliti, odstranjevanje, kovine
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 816; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Analiza lastnosti funkcionalnih materialov
Barbara Berglez, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z analizo vzorcev bombažne tkanine in mešanice bombaž/poliamid. Na vzorce smo nanašali zeolita Silikalit in USY, zamreževalno sredstvo Knittex z namenom fiksiranja zeolitov na material ter luminiscenčno in ultravijolično barvilo. Zanimalo nas je, kako zeoliti vplivajo na prepustnost tkanine, indeks porumenitve in belino. Ugotavljali smo barvne razlike vzorcev pri nanosu dveh različnih koncentracij barvila ter barvne razlike pred in po staranju vzorcev. Za analizo vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo, UV/VIS spektroskopijo in konfokalni fluorescentni mikroskop. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo posneli površino zeolitov. Ugotovili smo, da zeoliti pripomorejo k boljši UV zaščiti materiala, da se po staranju vzorcev indeks porumenitve zniža, belina se poviša, ter da so barvne razlike pri bombažni tkanini po nanosu zeolitov skoraj zanemarljive. Pri mešanici bombaž/poliamid dobimo nekoliko višje vrednosti barvnih razlik, vendar še vedno majhne.
Ključne besede: zeoliti, USY, Silikalit, bombaž, poliamid, funkcionalni materiali
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 115; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

7.
Čiščenje odpadne vode iz pralnice v bolnišnici
Tanja Labohar, 2019, diplomsko delo

Opis: V bolnišnicah je higiena ključnega pomena, zato se v njihovih pralnicah dnevno opere več ton umazanega perila. Zaradi večjih količin dodanih pralnih sredstev, prisotnih organskih in anorganskih snovi ter drugih nečistoč, je treba odpadno vodo pred odvajanjem v vodotoke ali kanalizacijo, ustrezno očistiti. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolita ZAG–CWK in ZAG–4A–2–3 ter granulirano aktivno oglje, čistili odpadno vodo iz pralnice Splošne bolnišnice Celje. Z metodo adsorpcije smo želeli z adsorbenti zmanjšati vrednosti občasno preseženih parametrov (pH, električna prevodnost, motnost, KPK, vsebnost tenzidov). Vpliv vzorcev odpadnih vod pred in po adsorpciji smo raziskali tudi s pomočjo čebulnega testa. Najučinkovitejše očiščenje odpadne vode in posledično znižanje vrednosti parametrov smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje.
Ključne besede: odpadne vode, pranje bolnišničnega perila, adsorpcija, aktivno oglje, zeoliti, okoljski parametri, pralna sredstva, čebulni test.
Objavljeno: 01.07.2019; Ogledov: 178; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

8.
Razbarvanje vode iz biološke ČN in predlog zaščite vodnih virov pred vdorom padavinskih voda
Nataša Klavžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Voda je vir življenja in nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. Nekatera škodljiva sredstva povzročajo prekomerno razraščanje alg, ki onemogočajo svetlobi, da prodre v vodo. Barvila v vodi (predvsem temna) onemogočajo prodor svetlobe v vodo, kar povzroči, da koristne bakterije ne morejo opravljati svojega dela – čiščenja odpadne vode. Skoraj vsa sintetična barvila se razgrajujejo zelo počasi, kar je ekološko nezdravo in okoljsko nevarno. V diplomskem delu smo z adsorpcijo na zeolit ter granulirano oglje prikazali razbarvanje vod. Obarvanost se lahko pojavi na odpadnih vodah, ki pridejo v čistilno napravo Rajnkovec, Rogaška Slatina. Z adsorpcijo smo želeli zmanjšati vrednosti parametrov, ki so lahko občasno tudi preseženi. Najučinkovitejše razbarvanje smo dosegli po adsorpciji na granulirano aktivno oglje. V diplomsko nalogo pa smo vključili tudi shematski prikaz alarmnega sistema. Če pride do vdora padavinskih voda, lahko z njim to preprečimo oziroma hitreje odpravimo.
Ključne besede: odpadne vode, čistilna naprava, adsorpcija, barvila, zeoliti, aktivno oglje, okoljski parametri, vdor padavinskih voda, alarmiranje
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 11; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici