| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Večstopenjsko odstranjevanje težkih kovin iz rečnih sedimentov
Sandra Kopše, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena tehnološka rešitev večstopenjskega odstranjevanja težkih kovin (cink, svinec in kadmij) iz rečnih sedimentov, ki se nalagajo v akumulacijskih jezerih HE na Dravi. Tehnološki proces je sestavljen iz priprave sedimenta, pranja sedimenta (fizikalno-kemijski postopek čiščenja) in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri pranju sedimenta. Tako pripravljen (očiščen) sediment je primeren za nasipavanje stavbnih zemljišč in za nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu. S pomočjo literature smo preučili različne načine pranja sedimenta in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri procesu pranja sedimenta. Določili smo primerno topilo za ekstrakcijo kovin, analizirali vpliv velikosti delcev sedimenta na vsebnost težkih kovin in na učinkovitost odstranitve le-teh. Manjši in bolj fini delci vsebujejo več težkih kovin kot večji delci, zato smo večji del laboratorijskih eksperimentov izvajali na najmanjših delcih. Najboljši učinek odstranitve težkih kovin iz sedimenta smo dosegli s citronsko kislino pri 5-urnem mešanju 2 % suspenzije sedimenta. Za čiščenje odpadne vode po procesu pranja sedimenta smo se odločili za postopek adsorpcije kovinskih ionov na zeolit. Iz objavljenih člankov smo povzeli količino zeolita, potrebno za adsorpcijo kovinskih ionov, in učinek procesa odstranitve kovinskih ionov iz odpadne vode. Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov smo celoten proces čiščenja sedimenta prenesli še na aplikativni nivo, tako da smo izdelali tehnološki načrt čiščenja 100000 ton sedimenta na leto.
Ključne besede: sedimenti, kovine, citronska kislina, zeolit, ekonomska analiza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 109; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

2.
Vpliv krmnega dodatka vibrosorba na mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje krav molznic
David Slatinek, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Gašperja Zabreta smo izvedli poskus, pri katerem smo dodajali zeolit VibroSORB® v obrok kravam molznicam. Zanimalo nas je, kako krmni dodatek VibroSORB® vpliva na prirejo mleka, njegovo sestavo, obenem pa tudi zdravstveno stanje krav na kmetiji. Tematika diplomskega dela se nam je zdela izredno zanimiva, saj na tem področju še ni veliko raziskanega. Zaželeni cilji poskusa so bili predvsem povečana mlečnost, izboljšana kakovost mleka in s tem povezana odkupna cena, hkrati pa tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poskusno skupino so predstavljale krave v laktaciji, ki so v času med 19. 12. 2018 in 8. 3. 2019 dobivale v obrok dodatek zeolita v odmerku 150 g/kravo/dan. Za kontrolno skupino smo vzeli podatke istega obdobja leto poprej, saj se obrok drugače ni spremenil. Molža je potekala s pomočjo robota, ki je sproti beležil vse parametre v mleku, za vsako kravo in vsako njeno molžo. Rezultati statistične analize nakazujejo, da zeolit povečuje prirejo mleka in vsebnost maščob v mleku. Pri količini beljakovin v mleku nismo ugotovili pomembnih razlik. Zdravstveno stanje živali in plodnost krav na kmetiji se nista pomembno spremenila v primerjavi s kontrolnim obdobjem. Glede na rezultate dobljene v tem diplomskem delu, bi bilo smiselno nadaljevati raziskavo, in sicer za daljše obdobje, z večjim številom krav, z različnim načinom dajanja ter različnimi odmerki dodatka.
Ključne besede: zeolit, VibroSORB®, mleko, sestava mleka, zdravje
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (814,99 KB)

3.
Modificiranje zeolitov za izboljšanje selektivnosti pri separaciji plinov
Mitja Čuš, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je potekalo v sodelovanju s podjetjem Silkem d.o.o v njihovem raziskovalnem laboratoriju. Delo zajema modificiranje zeolitov z namenom, da izboljšamo separacijo plinov, natančneje kisika in dušika iz atmosferskega zraka. Namen diplomskega dela je ugotoviti in laboratorijsko preveriti kateri zeoliti so primerni za molekularna sita za namene adsorpcije pod povišanim tlakom in pod podtlakom. Zeolit Na13X smo modificirali z ionsko izmenjavo s CaCl2 in s tem dobili zeolit Ca13X. Molekularna sita so temeljnega pomena pri separaciji zraka s procesom adsorpcije pod povišanim tlakom (PSA-pressure swing adsorption) in adsropcije pod podtlakom (VPSA-vacuum pressure swing adsorption). PSA in VPSA sta procesa pridobivanja oziroma bogatenja kisika, ki sta energetsko manj potratna kot pridobivanje kisika z uveljavljenimi metodami kot je to utekočinjanje zraka (ohlajevanje zraka), med seboj pa se razlikujeta po obratovalnem tlaku. Zeolitna molekularna sita se uporabljajo za proizvodnjo medicinskega kisika v kisikovih generatorjih. Raziskovali smo kako vplivajo struktura zeolita, obratovalni tlak, višina kolone in zadrževalni čas na učinkovitost adsorpcije. Velja, da je separacija zraka učinkovitejša z večjo aktivno površino zeolita, separacijski učinek pa višji z višjim obratovalnim tlakom. Višja kot je kolona, daljši je zadrževalni čas, z večanje višine pa je tudi večja količina polnila, kar pomeni večjo aktivno površino in s tem boljšo adsorpcijo. Modifikacija zeolita Na13X je potekala tako, da smo omenjen zeolit dodali v raztopino CaCl2 in šaržo intenzivno mešali 48 ur. Šaržo smo nato prefiltrirali in posušili. Ca13X smo granulirali v laboratoriju z Eirichovim granulatorju. Zeolitu Ca13X smo dodali deionizirano vodo in vezivo atapulgit ter granulirali do velikosti, primerne za nasutje. Pred uporabo zeolita smo granule kalcinirali pri 500 °C, saj s kalcininacijo dosežemo aktivacijo zeolita in izparevanje vlage ter drugih adsorbiranih snovi. Z aktiviranimi zeoliti smo napolnili kolono in merili koncentracijo kisika na izhodu s kisikovim merilcem. Ugotovili smo, da je ionsko izmenjan kalcijev zeolit Ca13X bolj primeren za molekularno sito pri separaciji plinov iz zraka. Visoke koncentracije kisika doseže tudi zeolit 5A, vendar je za procesa PSA in VPSA bolj primeren kalcijev zeolit Ca13X.
Ključne besede: ionska izmenjava, zeolit 13X, kalcijev zeolit 13X, adsorpcija, Pressure swing adsorption, Vacuum pressure swing adsorption, separacija zraka.
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 429; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
Adsorpcija ionov težkih kovin na zeolit
Urban Šket, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je rezultat preučevanja adsorpcije težkih ionov Pb2+, Cu2+ in Fe2+ na zeolit. Ker so ti ioni zelo močni onesnaževalci okolja, se pojavlja vprašanje kako zaščititi naravo pred njihovimi škodljivimi vplivi. Ena iz med možnosti je adsorpcija ionov na močen adsorbent, kar je v našem primeru zeolit. Tako je bistveno, da dobro spoznamo zeolit, preučimo njegovo strukturo in lastnosti, ter nato z različnimi kemijskimi analizami določimo, kakšne zmožnosti adsorpcije ima zeolit. Namen diplomske naloge je bil določiti adsorpcijske lastnosti zeolita v raztopini za adsorpcijo ionov težkih kovin ( Cu2+, Fe2+, Pb2+ ), določiti masne koncentracije kovinskih ionov z optično emisijsko spektroskopijo (ICP OES), ter preučiti specifiko samega zeolita (zeta potencial, specifična površina, velikost delcev). Za ugotavljanje adsopcijskih lastnosti zeolita smo spreminjali dva ključna parametra, koncentracijo raztopine težkih ionov, ter pH raztopine. S spreminjanjem teh parametrov smo prišli do ugotovitve, da so najbolj optimalni pogoji za adsorpcijo pri koncentraciji 13 mM in pri pH vrednosti 7. S preiskovanjem vpliva koncentracije težkih ionov na adsorbent smo ugotovili, da uspešnost adsorpcije pri višji koncentraciji upada, izjema je le baker. Pri spreminjanju pH vrednosti, pa se je izkazalo, da pH nima takšen velik vpliv na adsorpcijo kot jo ima koncentracija, saj smo ugotovili, da se adsorpcijska sposobnost malo zmanjša le pri zelo nizki pH vrednosti ( pH = 2,5 ). Ugotavljali smo tudi medsebojni vpliv ionov na učinkovitost adsorpcije ionov na zeolit, pri čemer se je izkazalo, da mešanica ionov v raztopini dobro vpliva na adsorpcijo, saj je bila v našem primeru učinkovitost adsorpcije za vse tri ione nad 99%.
Ključne besede: adsorpcija, zeolit, ioni težkih kovin, zeta potencial, koncentracija, pH raztopine
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 335; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

5.
Vpliv alkalnega zeolita na pH vrednost tal
David Roškarič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga izvajali dve rastni sezoni, smo preučili vpliv alkalnega zeolita, imenovanega Silofil, na pH vrednost tal. Omenjeni zeolit je bil apliciran na dveh lokacijah na katerih smo vzorčili iz dveh globin, in sicer od 0 do 5 cm ter od 0 do 30 cm. Izmerili smo potencialno in aktivno kislost tal. Dodatek zeolita in globina vzorčenja nista značilno vplivali na pH vrednosti tal. Na reakcijo tal so imele največji vpliv naravne danosti, kot sta lokacija njiv in organska snov.
Ključne besede: Zeolit, potencialna kislost, aktivna kislost
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 439; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (670,43 KB)

6.
Vpliv zeolita na mehanske lastnosti poliolefinov
Barbara Zakelšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Poliolefini so vse vrste polimerov, proizvedeni iz preprostega olefina, monomera, imenovanega tudi alken. Primer poliolefina sta polietilen in polipropilen, ki sta proizvedena s polimerizacijo etilena in propilena. Oba imata dobre mehanske lastnosti za širšo komercialno uporabo. Zeoliti so mikroporozni, kristalinični aluminosilikati, ki se najpogosteje uporabljajo kot adsorbenti in katalizatorji, v industriji pralnih praškov pa nadomeščajo fosfate. Zanimiva so novejša področja uporabe zeolitov, ki so povezana z zmanjšanjem porabe energije in še ne tako raziskano področje, to je dodatek zeolita k poliolefinom in vpliv na njihove mehanske lastnosti. Naš namen je bil raziskati vpliv dodatka različnih koncentracij zeolita v HD (visoke gostote, angl. high density) polietilenu in polipropilenu na njune mehanske lastnosti in jih izboljšati. Diplomska naloga obsega dodatek 1 %, 2 %, ter 3 % zeolita, izvedli pa smo natezni poiskus, izmerili smo število MFI (melt flow index) oziroma talilni indeks in skrčke posameznega materiala. Natezni poiskus smo izvedli na trgalnem stroju. Rezultati kažejo, da je optimalni dodatek bližje 1% dodatka zeolita, kot pa 3%. Izmerili smo talilni indeks, ki se pri nobenem materialu ni drastično spremenil. Preizkus za skrčke materiala je pokazal malenkost manjše krčenje materiala pri polipropilenu, in sicer z večanjem dodatka zeolita se zmanjšuje tudi procent krčenja. Ker je to področje še neraziskano in relativno novo, nimamo literature, na katero bi se lahko oprli in primerjali rezultate. Ugotovili smo, da dodatek zeolita ni izboljšal mehanskih lastnosti polietilena in polipropilena kot smo predvidevali, optimalni dodatek pa je najbližje 1% dodatka zeolita. Iz rezultatov sklepamo tudi, da ni prišlo do poslabšanja lastnosti polietilena in polipropilena, kar je pomembno, saj lahko dodamo tudi do 3% zeolita in se pri tem bistveno ne spremenijo lastnosti materiala.
Ključne besede: zeolit, poliolefin, polietilen, polipropilen, mehanske lastnosti
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 1205; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

7.
Uporaba zeolitov in razvoj analiznih metod za spremljanje učinkovitosti čiščenja komunalnih odpadnih vod
Neja Hrovat, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo spremljali učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih vod z adsorpcijo na zeolite. Uporabili smo tri različne zeolite, dva naravna in enega sintetičnega, približno enakih granulacij in lastnosti. Kot tarčna onesnaževala smo obravnavali težke kovine treh različnih koncentracij. Adsorpcija je večinoma potekala na statičen način. Naredili smo tudi različne verzije adsorpcije z mešanimi kovinami in adsorpcijo z manjšimi frekvencami jemanja vzorcev. Prav tako smo izvedli desorpcijo z 0,1 M HCl. Za vpogled kinetike adsorpcije smo preizkusili tudi pretočni način adsorpcije. Koncentracijo kovin smo izmerili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo, vzorce zeolita pa karakterizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Uporabljeno metodo smo tudi delno validirali. Določili smo linearnost, natančnost, mejo določljivosti in mejo zaznavnosti. Po rezultatih sodeč je naša metoda ustrezna, saj daje natančne in ponovljive rezultate v izbranem delovnem območju. Pri vseh eksperimentih je viden trend nižanja koncentracije vseh onesnaževal. Največji padec se je povsod zgodil v prvi uri adsorpcije, vsi trije materiali pa so dosegli v povprečju od 70% do 90% retencijo. Prav tako so v povprečju retencije pri nižji koncentraciji boljše kot pri višji koncentraciji. Najboljše rezultate smo pri vseh koncentracijah dosegli pri Pb2+, sledita Zn2+ in Ni2+. Ugotovili smo, da Langmuirjeva izoterma bolje opiše eksperimentalne podatke kot Freundlichova.
Ključne besede: Adsorpcija, zeolit, težke kovine, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1116; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

8.
Procesni pogoji regeneracije zeolitnih adsorbentov
Emilijan Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpliv procesnih pogojev, kot je temperatura in podtlak, na regeneracijo zeolitnih adsorbentov. V prvem delu smo izvajali adsorpcijo hlapnih organskih topil aceton, etanol in toluen na granulirane zeolitne adsorbente ZAG 4A-KB, ZAG 13X, KÖSTROLITH 13XBF K, ZAG-MFI Silicalite in ZSM-5 Zeocat 400. Vsem aktiviranim zeolitnim vzorcem smo določali adsorpcijsko kapaciteto na osnovi statične adsorpcije. Vse nasičene zeolitne adsorbente smo v drugem delu regenerirali pri povišani temperaturi in znižanem tlaku. Regeneracijo nasičenih vzorcev smo izvajali v vakuumskem uparjalniku pri temperaturi 180 °C in 220 °C. Desorpcijo hlapnih organskih spojin smo izvajali pri tlakih 800 mbar, 600 mbar, 400 mbar, 200 mbar in 100 mbar absolutnega tlaka. Temperatura in tlak regeneracije sta bila tekom eksperimentov konstantna. Regeneracija vzorcev v vakuumskem uparjalniku je trajala 2 uri. Po končani regeneraciji na vakuumskem uparjalniku smo preostanek adsorbiranega topila desorbirali v električni komorni peči. Pridobljeni rezultati kažejo, da z višanjem temperature in nižanjem tlaka regeneracije povzročimo večjo desorpcijo hlapnih organskih spojin pri vseh zeolitnih adsorbentih. Opravili smo tudi termogravimetrične analize posameznih vzorcev in ugotovili, da desorbirana količina topil ni bila za vse vzorce enaka količini adsorbiranih. Določanje vsebnosti vode s Karl Fischerjevo metodo je pokazalo, da vzorec ZAG 4A-KB iz 96 % etanola v večji meri selektivno adsorbira vodo.
Ključne besede: zeolit, adsorbent, hlapne organske spojine, adsorpcija, desorpcija, regeneracija
Objavljeno: 23.02.2017; Ogledov: 1156; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

9.
Uporaba oplaščenega zeolita za odstranjevanje organske snovi iz kompostne vode
Maša Hren, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali odstranjevanje huminske kisline iz modelnih in kompostnih vod z adsorpcijo na zeolit. Testirali smo štiri različne sintetične zeolite: ZSM-5 Silicalite, ZSM-5 MFI:14-19, ZP-13X, ZP-4A-TSR. Ker se je kot najprimernejši izkazal ZSM-5 Silicalite, smo ga granulirali ter granule oplastili s TiO2. Proučevali smo učinkovitost oplaščenega zeolita in neoplaščenega zeolita za adsorpcijo huminske kisline iz modelne in kompostne vode. Poskuse smo izvajali v koloni z nasutim slojem granul, pri spreminjanju pretoka in pH modelne vode. Pri pretoku 4 mL/min smo na podlagi izmerjenih absorbanc pri 254 nm ugotovili, da je največji izkoristek v kislem pH modelne vode, in sicer za oplaščen zeolit 23,4 % in za neoplaščen zeolit 13,9 %. Pri adsorpciji pod pogoji kislega in bazičnega pH je bil izkoristek adsorpcije višji pri uporabi oplaščenega zeolita napram uporabi neoplaščenega zeolita, ravno obratno pa je bilo pri nevtralnem pH. Pretok smo zmanjšali na 2 mL/min in ponovili poskus z nevtralnim pH modelne vode, pri čemer se je izkazalo, da je izkoristek višji pri uporabi oplaščenega zeolita, in sicer 32,4 % za oplaščen in 26,5 % za neoplaščen zeolit. Poskuse smo na enak način izvedli še s kompostno vodo, pri čemer smo spreminjali pretok. Izkoristek adsorpcije z uporabo oplaščenega proti neoplaščenemu zeolitu v kompostni vodi se je pri pretoku 0,5 mL/min zvišal za 7,0 % in pri pretoku 2 mL/min za 9,9 %.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, kompostna voda, oplastitev s TiO2, čiščenje vode
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 799; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

10.
SINTEZA ZEOLITOV S FAUJASITNIM STRUKTURNIM TIPOM NA POL-INDUSTRIJSKEM NIVOJU
Tamara Kokot, 2015, diplomsko delo

Opis: Zeoliti so kristalinični aluminosilikatni materiali s tridimenzionalno mikroporozno strukturo, ki vsebuje veliko praznin v obliki por in kanalov. Sintetični zeoliti sodijo med pomembnejše anorganske materiale s široko uporabo v številnih industrijskih panogah. Zeoliti s faujasitnim strukturnim tipom se uporabljajo kot molekularna sita za ločevanje in čiščenje tehničnih plinov ter kot adsorbenti. Zeolita s faujasitnim strukturnim tipom, zeolita X in Y, imata enako kristalno strukturo, razlikujeta se le v razmerju vgrajenih silicijevih in aluminijevih atomov. Diplomska naloga v prvem delu obsega optimizacijo sinteze zeolitov s faujasitnim strukturnim tipom na laboratorijskem nivoju. Optimizacija sinteze na laboratorijski ravni obsega študij vplivov razmerja med reaktanti (SiO2/Al2O3, Al2O3/H2O, Na2O/H2O) ter vpliv dodatka kristalizacijskih jeder na proces kristalizacije faujasitnega tipa zeolita. Preučili smo vpliv mešanja in doziranja komponent na pripravo aluminosilikatnega gela, in vpliv segrevanja, temperature ter časa kristalizacije aluminosilikatnega gela na karakteristične lastnosti pripravljenih zeolitov, kot so velikostna porazdelitev delcev, oblika delcev, kalcijeva in magnezijeva izmenjalna kapaciteta, vodna adsorpcijska kapaciteta, idr. Na podlagi dobljenih rezultatov na laboratorijskem nivoju smo izvedli prenos sinteze na pilotni reaktor z volumnom 1200 L. Namen sinteze na pilotnem reaktorju je sintetizirati fazno čist in kristaliničen zeolit z optimalnimi morfološkimi lastnostmi. Za sintezo na pilotnem reaktorju smo v kratkem času zmešali demineralizirano vodo, natrijevo vodno steklo, natrijev hidroksid in natrijev aluminat. Natrijevo vodno steklo in natrijev aluminat sta produkta podjetja Silkem d. o. o. Hidrogel za sintezo zeolita X smo najprej starali, nato hitro segreli na temperaturo kristalizacije. Sinteza zeolita Y je identična sintezi zeolita X, le da smo po staranju dodali gel s kristalizacijskimi jedri. Nastala zeolita, zeolit X, z molskim razmerjem M(SiO2/Al2O3)=2,44, in zeolit Y, z molskim razmerjem M(SiO2/Al2O3)=3,74, sta bila fazno čista in dobro kristalinična, z optimalno porazdelitvijo delcev in visoko kapaciteto vodne adsorpcije.
Ključne besede: zeolit, faujasit, sinteza, zeolit X, zeolit Y
Objavljeno: 01.12.2015; Ogledov: 1055; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (4,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici