Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Encimi so zaradi svoje specifičnosti, učinkovitosti in sposobnosti delovanja pri blagih pogojih široko uporabljeni v različnih industrijskih procesih. Njihova uporaba v prosti obliki je pogosto omejena zaradi nizke stabilnosti ter oteženega ločevanja iz reakcijskega medija. V okviru diplomskega dela smo preučevali imobilizacijo encima invertaze na zeolitni nosilec ZP-4A, ki se zaradi visoke specifične površine, toplotne obstojnosti in možnosti kemijske funkcionalizacije izkazuje kot obetaven material za biokatalitske aplikacije. Encim smo s kovalentno vezavo pritrdili na nosilec z uporabo (3-aminopropil)trietoksisilana kot silanizacijskega reagenta in glutaraldehida kot zamreževalnega sredstva. Učinkovitost imobiliziranega encima smo preverili na reakciji hidrolize saharoze pri različnih vrednostih pH in temperature, s ciljem oceniti vpliv teh parametrov na katalitsko aktivnost. Koncentracije produktov smo določili z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), spremembe strukture in površine nosilca pa z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (FTIR), Brunauer–Emmett–Tellerjevo fizisorpcijo dušika (BET), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) ter elementno analizo (EA). Iz rezultatov je razvidno, da je bila imobilizacija uspešna in da je imobilizirana invertaza ohranila učinkovitost v širšem območju eksperimentalnih pogojev. Največja aktivnost je bila dosežena pri pH = 4,5 in temperaturi 30 °C. Rezultati encimskih reakcij ter analiz površine nosilca (SEM, BET, EA) potrjujejo, da je bil zeolit ZP-4A ustrezen za imobilizacijo, saj je encim na njem ohranil stabilnost in omogočil večkratno uporabo.
Ključne besede: invertaza, imobilizacija encima, zeolit ZP-4A, saharoza
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Težke kovine dandanes predstavljajo eno izmed večjih problematik v mulju, kar se je potrdilo tudi v poplavah, ki so se zgodile v začetku avgusta, leta 2023. Namen diplomske naloge je bil preučiti možnost fiksacije 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju, z uporabo naravnega materiala klinoptilolita in prašnatega sintetičnega zeolita 4A. Da bi povečali učinek fiksacije, smo zeolit 4A modificirali s kislino. Po poplavah, ki so se zgodile, smo vzorčili naplavljen mulj. Pripravili smo osem paralelnih vzorcev. Polovico z mokrim muljem, drugo polovico pa s suhim, ki smo ga predhodno posušili in mu določili vlažnost. Referenčni material sta predstavljala neobdelan moker in suh mulj, v ostale vzorce mulja pa smo dodali klinoptilolit in pa obe vrsti zeolita 4A v točno določenem masnem razmerju v vodni raztopini. Fiksacijo 〖"Pb" 〗^"2+" ionov smo preučevali v času štirih mesecev. Merili smo vsebnost svinčevih ionov v neobdelanem mulju in v izbranih časovnih presledkih še v vseh pripravljenih vzorcih. Z dodatnimi analizami smo ugotavljali stabilnost obdelanih muljev in mobilnost 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju.
Ključne besede: zeolit, adsorpcija, svinec, fiksacija, klinoptilolit, mulj
Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,44 MB)

Opis: Namen diplomske naloge je bila študija možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v kontaminiranih sedimentih. Za fiksacijo navedenih kovinskih ionov smo uporabili mešanico sintetičnih zeolitov 13X in 4A, v razmerju 1:1. Sedimente za študijo fiksacije Cr(VI) ionov smo vzorčili v bližini Zreč, za Zn(II) in Pb(II) ione pa smo sedimenti vzorčili iz reke Drave. V določeno maso sedimentov smo v razmerju 100:1 in 10:1 dodali zeolite. Vzorčenim sedimentom smo pred začetkom izvajanja meritev tudi določili vlažnost s postopkom žarjenja in smo se odločili, da bomo v njih tudi opazovali fiksacijo Cr(VI) ionov. Tako pripravljene vzorce smo hranili v temnem prostoru, da smo se čim bolj približali pogojem, v katerih se sediment nahaja v naravi. Preučevali smo uspešnost fiksacije pri različnih temperaturah in pH vrednostih. Vsebnost kovinskih ionov smo merili v času 3 mesecev. Celotno vsebnost kovinskih ionov v vzorčenih sedimentih smo določili z EDTA. Po zaključenem eksperimentu smo ugotovili, da je zeolit učinkovito sredstvo za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v sedimentih. Fiksacija Cr(VI) ionov je bila najboljša pri vzorcu hranjenem pri sobni temperaturi in nevtralnem pH z uporabo razmerja 10:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Zn(II) ionov je bila najboljša pri sedimentih hranjenih pri 4 °C pri bazičnem pH, z uporabo razmerja 100:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Pb(II) ionov je pri vseh preučevanih vzorcih bila enaka, saj smo vsem vzorcem izmerili vsebnost Pb(II) ionov pod mejno vrednostjo.
Ključne besede: zeolit, fiksacija, težke kovine, sediment
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 73
Celotno besedilo (2,59 MB)

Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,60 MB)

Opis: Osnovni namen projektne naloge je ugotoviti, da obstaja veliko vrst izolacij; nekatere so zelo drage; njihova cena je pretirana. Na trgu se prodajajo tudi cenejši, vendar je njihova največja težava ta, da so zelo nezdravi za človeško življenje. Nekatere izolacije povzročajo težave s kožo, nekatere pa celo povzročajo raka kože. Ugotovili smo novo formulo za boljši, bolj ekonomičen, popolnoma zdrav in naraven način izdelave nove vrste hišne izolacije. Naš izdelek vsebuje snov zeolit kot snov z veliko absorpcijsko sposobnost. Gre za naravni material z velikim spektrom uporabe.
Ključne besede: zeolit, izolacija, izolacijski materiali, zvočna izolacija, toplotna izolacija.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,21 MB)