1. Sinteza magnetno zeolitnega nanokompozitaMelissa Sterniša, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema sinteze magnetnih nanodelcev in sinteze magnetno zeolitnih nanokompozitov. Magnetni nanodelci so bili sintetizirani z metodo koprecipitacije oz. s soobarjalno metodo in mikrovalovno metodo. Magnetno zeolitni nankompoziti so nastali z naknadno sintezo in sočasno sintezo. Dobljeni produkti so bili okarakterizirani s Fourierjevo transformirano infrardečo spektroskopijo na oslabljen totalni odboj (ATR-FTIR), termogravimetrično analizo (TGA), dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS), Brunauer-Emmett-Tellerjevo metodo (BET), vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM) in rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Rezultati karakterizacijskih metod so pokazali, da je bila uspešnejša sinteza magnetno zeolitnega nanokompozita z naknadno sintezo tako pri soobarjalnih magnetnih nanodelcih kot tudi pri mikrovalovnih. Sintetizirani magnetni nanodelci in nanokompoziti so bili nato še uporabljeni za odstranjevanje mikro in nanoplastike iz vode. Odstranjevanje je potekalo s pomočjo ultrazvočne kopeli in posedanjem na magnetu iz modelne raztopine polietilena. UV/VIS spektroskopija je pokazala, da je bilo najuspešnejše odstranjevanje z magnetnimi nanodelci sintetiziranimi s soobarjalno sintezo. Ključne besede: Magnetni nanodelci, zeolit, magnetno zeolitni nanokompozit, mikro in nanoplastika Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 16; Prenosov: 4 Celotno besedilo (5,69 MB) |
2. Preučevanje fiksacije kovin v zemlji z različnimi adsorbenti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLea Gerečnik, 2024, diplomsko delo Opis: Težke kovine dandanes predstavljajo eno izmed večjih problematik v mulju, kar se je potrdilo tudi v poplavah, ki so se zgodile v začetku avgusta, leta 2023.
Namen diplomske naloge je bil preučiti možnost fiksacije 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju, z uporabo naravnega materiala klinoptilolita in prašnatega sintetičnega zeolita 4A. Da bi povečali učinek fiksacije, smo zeolit 4A modificirali s kislino.
Po poplavah, ki so se zgodile, smo vzorčili naplavljen mulj. Pripravili smo osem paralelnih vzorcev. Polovico z mokrim muljem, drugo polovico pa s suhim, ki smo ga predhodno posušili in mu določili vlažnost. Referenčni material sta predstavljala neobdelan moker in suh mulj, v ostale vzorce mulja pa smo dodali klinoptilolit in pa obe vrsti zeolita 4A v točno določenem masnem razmerju v vodni raztopini.
Fiksacijo 〖"Pb" 〗^"2+" ionov smo preučevali v času štirih mesecev. Merili smo vsebnost svinčevih ionov v neobdelanem mulju in v izbranih časovnih presledkih še v vseh pripravljenih vzorcih. Z dodatnimi analizami smo ugotavljali stabilnost obdelanih muljev in mobilnost 〖"Pb" 〗^"2+" ionov v mulju. Ključne besede: zeolit, adsorpcija, svinec, fiksacija, klinoptilolit, mulj Objavljeno v DKUM: 22.07.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 70 Celotno besedilo (2,44 MB) |
3. Katalitična piroliza LDPE : diplomsko deloBlaž Kozjek, 2023, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela se je izvedla katalitična piroliza LDPE – polietilena nizke gostote – v eksperimentalnem šaržnem reaktorju, v šaržah po 100 g. Izvedene so bile tri meritve brez dodatka katalizatorja, tri meritve z dodatkom 5 g katalizatorja in tri meritve z dodatkom 10 g katalizatorja. Kot katalizator se je uporabljal zeolit ZAP USY. Dodatek katalizatorja je pričakovano povišal delež plinskega produkta. Prav tako se je znižala temperatura ob prvih kapljicah kondezata. Pirolizno olje se je zbiralo v frakcijah po 9 g, saj smo želeli ugotoviti vpliv časa zadrževanja. Pri pirolizi brez katalizatorja so najtežje frakcije nastale ob najdaljših zadrževalnih časih. Ob dodatku katalizatorja pa so bile najtežje prve frakcije Ključne besede: katalitična piroliza, zeolit ZAP USY Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 452; Prenosov: 33 Celotno besedilo (6,34 MB) |
4. Možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje kovinskih ionov v sedimentih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeSara Grm, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bila študija možnosti uporabe zeolitov za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v kontaminiranih sedimentih. Za fiksacijo navedenih kovinskih ionov smo uporabili mešanico sintetičnih zeolitov 13X in 4A, v razmerju 1:1.
Sedimente za študijo fiksacije Cr(VI) ionov smo vzorčili v bližini Zreč, za Zn(II) in Pb(II) ione pa smo sedimenti vzorčili iz reke Drave. V določeno maso sedimentov smo v razmerju 100:1 in 10:1 dodali zeolite. Vzorčenim sedimentom smo pred začetkom izvajanja meritev tudi določili vlažnost s postopkom žarjenja in smo se odločili, da bomo v njih tudi opazovali fiksacijo Cr(VI) ionov. Tako pripravljene vzorce smo hranili v temnem prostoru, da smo se čim bolj približali pogojem, v katerih se sediment nahaja v naravi. Preučevali smo uspešnost fiksacije pri različnih temperaturah in pH vrednostih. Vsebnost kovinskih ionov smo merili v času 3 mesecev. Celotno vsebnost kovinskih ionov v vzorčenih sedimentih smo določili z EDTA. Po zaključenem eksperimentu smo ugotovili, da je zeolit učinkovito sredstvo za fiksiranje Cr(VI), Zn(II) in Pb(II) ionov v sedimentih. Fiksacija Cr(VI) ionov je bila najboljša pri vzorcu hranjenem pri sobni temperaturi in nevtralnem pH z uporabo razmerja 10:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Zn(II) ionov je bila najboljša pri sedimentih hranjenih pri 4 °C pri bazičnem pH, z uporabo razmerja 100:1 dodanih zeolitov. Fiksacija Pb(II) ionov je pri vseh preučevanih vzorcih bila enaka, saj smo vsem vzorcem izmerili vsebnost Pb(II) ionov pod mejno vrednostjo. Ključne besede: zeolit, fiksacija, težke kovine, sediment Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 70 Celotno besedilo (2,59 MB) |
5. Možnost uporabe zeolitov pri odstranjevanju izbranih kovinskih ionov iz vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeLea Kaisersberger, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil preveriti učinkovitost zeolita AAG 3-5 mm (Silkem d.o.o.). Odločili smo se za odstranjevanje ionov težkih kovin niklja in arzena, ki se pogosto pojavljata v vodah in sta v preseženih koncentracijah lahko nevarni zdravju ljudi in okolju. Najprej se je raziskava nanašala predvsem na najbolj učinkovito adsorpcijo Ni(II) in As(III) na zeolit. Začetna koncentracija Ni(II) in As(III) je bila 10 mg/L. Določili smo vpliv pH vrednosti, vpliv časa mešanja, vpliv mase adsorbenta in vpliv začetne koncentracije na učinkovitost adsorpcije. Najboljša učinkovitost adsorpcije arzenovih ionov je bila 92 % na 1 g zeolita, pri času mešanja 2 h in začetni koncentraciji 2 mg/L As(III) in za nikljeve ione 98,8 %, na 3 g zeolita, pri času mešanja 24 h, pri obeh v nevtralni pH vrednosti. Rezultate smo analizirali z uporabo Freundlichove in Langmuirjeve linearne adsorpcijske izoterme. Izvedli smo še desorpcijo As(III) in dosegli 68 % učinkovitost desorpcije. Ugotovili smo, da je zeolit primeren adsorbent za odstranjevanje težkih kovin, kot sta arzen in nikelj iz vode in ga je mogoče tudi ponovno uporabiti. Ključne besede: zeolit, adsorpcija, nikelj, arzen, desorpcija Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 29 Celotno besedilo (2,50 MB) |
6. Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko deloPetra Knaus, 2022, magistrsko delo Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov.
Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)).
Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev.
Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12.
Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov.
Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc. Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 929; Prenosov: 64 Celotno besedilo (2,60 MB) |
7. Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko deloAndreja Turk, 2021, magistrsko delo Opis: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja.
Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo.
Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši. Ključne besede: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1290; Prenosov: 217 Celotno besedilo (2,39 MB) |
8. UPORABA ZEOLITA V GRADBENIŠTVU : projektna nalogaDamjan Jovanov, 2021, delo diplomskega projekta/projektno delo Opis: Osnovni namen projektne naloge je ugotoviti, da obstaja veliko vrst izolacij; nekatere so
zelo drage; njihova cena je pretirana. Na trgu se prodajajo tudi cenejši, vendar je njihova
največja težava ta, da so zelo nezdravi za človeško življenje. Nekatere izolacije
povzročajo težave s kožo, nekatere pa celo povzročajo raka kože. Ugotovili smo novo
formulo za boljši, bolj ekonomičen, popolnoma zdrav in naraven način izdelave nove vrste
hišne izolacije. Naš izdelek vsebuje snov zeolit kot snov z veliko absorpcijsko sposobnost.
Gre za naravni material z velikim spektrom uporabe. Ključne besede: zeolit, izolacija, izolacijski materiali, zvočna izolacija, toplotna
izolacija. Objavljeno v DKUM: 07.09.2021; Ogledov: 1138; Prenosov: 73 Celotno besedilo (2,21 MB) |
9. Večstopenjsko odstranjevanje težkih kovin iz rečnih sedimentov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeSandra Kopše, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena tehnološka rešitev večstopenjskega odstranjevanja težkih kovin (cink, svinec in kadmij) iz rečnih sedimentov, ki se nalagajo v akumulacijskih jezerih HE na Dravi. Tehnološki proces je sestavljen iz priprave sedimenta, pranja sedimenta (fizikalno-kemijski postopek čiščenja) in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri pranju sedimenta. Tako pripravljen (očiščen) sediment je primeren za nasipavanje stavbnih zemljišč in za nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu. S pomočjo literature smo preučili različne načine pranja sedimenta in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri procesu pranja sedimenta. Določili smo primerno topilo za ekstrakcijo kovin, analizirali vpliv velikosti delcev sedimenta na vsebnost težkih kovin in na učinkovitost odstranitve le-teh. Manjši in bolj fini delci vsebujejo več težkih kovin kot večji delci, zato smo večji del laboratorijskih eksperimentov izvajali na najmanjših delcih. Najboljši učinek odstranitve težkih kovin iz sedimenta smo dosegli s citronsko kislino pri 5-urnem mešanju 2 % suspenzije sedimenta. Za čiščenje odpadne vode po procesu pranja sedimenta smo se odločili za postopek adsorpcije kovinskih ionov na zeolit. Iz objavljenih člankov smo povzeli količino zeolita, potrebno za adsorpcijo kovinskih ionov, in učinek procesa odstranitve kovinskih ionov iz odpadne vode. Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov smo celoten proces čiščenja sedimenta prenesli še na aplikativni nivo, tako da smo izdelali tehnološki načrt čiščenja 100000 ton sedimenta na leto. Ključne besede: sedimenti, kovine, citronska kislina, zeolit, ekonomska analiza Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1281; Prenosov: 10 Celotno besedilo (3,62 MB) |
10. Vpliv krmnega dodatka vibrosorba na mlečnost, sestavo mleka in zdravstveno stanje krav molznicDavid Slatinek, 2020, diplomsko delo Opis: Na kmetiji Gašperja Zabreta smo izvedli poskus, pri katerem smo dodajali zeolit VibroSORB® v obrok kravam molznicam. Zanimalo nas je, kako krmni dodatek VibroSORB® vpliva na prirejo mleka, njegovo sestavo, obenem pa tudi zdravstveno stanje krav na kmetiji. Tematika diplomskega dela se nam je zdela izredno zanimiva, saj na tem področju še ni veliko raziskanega. Zaželeni cilji poskusa so bili predvsem povečana mlečnost, izboljšana kakovost mleka in s tem povezana odkupna cena, hkrati pa tudi boljše zdravstveno stanje živali. Poskusno skupino so predstavljale krave v laktaciji, ki so v času med 19. 12. 2018 in 8. 3. 2019 dobivale v obrok dodatek zeolita v odmerku 150 g/kravo/dan. Za kontrolno skupino smo vzeli podatke istega obdobja leto poprej, saj se obrok drugače ni spremenil. Molža je potekala s pomočjo robota, ki je sproti beležil vse parametre v mleku, za vsako kravo in vsako njeno molžo. Rezultati statistične analize nakazujejo, da zeolit povečuje prirejo mleka in vsebnost maščob v mleku. Pri količini beljakovin v mleku nismo ugotovili pomembnih razlik. Zdravstveno stanje živali in plodnost krav na kmetiji se nista pomembno spremenila v primerjavi s kontrolnim obdobjem. Glede na rezultate dobljene v tem diplomskem delu, bi bilo smiselno nadaljevati raziskavo, in sicer za daljše obdobje, z večjim številom krav, z različnim načinom dajanja ter različnimi odmerki dodatka. Ključne besede: zeolit, VibroSORB®, mleko, sestava mleka, zdravje Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 79 Celotno besedilo (814,99 KB) |