| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje
Blaž Fuks, 2020, magistrsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo, ki je pomemben del nepremičninskega prava, je sistem norm, ki med drugim ureja tudi zemljiško knjigo. Ta je javna knjiga, v katero se vpisujejo in javno objavljajo pravna dejstva v zvezi z nepremičninami in podatki o pravicah na nepremičninah. Ločimo glavne in pomožne vpise v zemljiško knjigo. Zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje je vrsta glavnega vpisa, s katero se v zemljiško knjigo vpiše pravno dejstvo, ki je pomembno za pravni promet z nepremičnino. Do njenega vpisa pride po tem, ko pristojni gradbeni inšpektor izda odločbo, ki vsebuje tudi inšpekcijski ukrep v povezavi z nedovoljenim objektom. Torej gre za nelegalen, neskladen ali nevaren objekt. Inšpekcijski ukrep in posebne prepovedi iz 93. člena Gradbenega zakona se, kot že omenjeno, zaznamujejo na podlagi odločbe inšpekcijskega organa v javno korist. S tem pride tudi do ustanovitve pravice do prepovedi razpolaganja. Obravnavana zaznamba predstavlja oviro za tiste vpise v zemljiško knjigo, ki temeljijo na razpolagalnem pravnem poslu lastnika o ustanovitvi izvedene stvarne pravice ali o prenosu lastninske pravice, ne predstavlja pa ovire za tiste vpise, katerih temelj ne predstavlja razpolagalni pravni posel lastnika. Ob tem se postavi vprašanje učinka te zaznambe v primeru prisilne prodaje nedovoljenega objekta v stečajnem postopku. Ker pri prisilni prodaji nedovoljenega objekta v postopku stečaja lastnik takšnega objekta nima namena razpolagati z zadevno nepremičnino, posledično ne gre za pravni promet in tudi zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje ne predstavlja ovire za samo prisilno prodajo in kasneje vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist novega pridobitelja.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno pravo, učinki zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje, nedovoljen objekt, gradbeno dovoljenje, inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom, prisilna prodaja nedovoljenega objekta v stečajnem postopku
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 1828; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
Razmerje med zemljiškoknjižnim in izvršilnim postopkom (ob uvedbi polne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju)
Renato Vrenčur, 2010, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prvi resnejši poseg v cilju popolne informatizacije v zemljiškoknjižnem poslovanju predstavlja Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Novela ZZK-1C v tej zvezi prinaša resnično polno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju. S tem se spreminjajo tudi nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka, pa tudi pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava, kot sta ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov in uvedba novih materialnopravnih pojmov v sistemu zemljiškoknjižnega prava. Prav tako se z novelo ZZK-1C odpravljajo nekatere druge nedoslednosti ZZK-1, ki sicer nimajo zveze s postopkom informatizacije, pač pa predstavljajo izboljšave obstoječega besedila zakona. Nova pravila, ki jih uvaja novela ZZK-1C, se bodo predvidoma pričela uporabljati v letu 2011.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, informatizacija, nepremičnine, zemljiška knjiga, e-zemljiška knjiga, izbrisna tožba, izvršilni postopek
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 687; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (176,01 KB)

3.
Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo
Staša Gjerek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1796; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (527,66 KB)

4.
Zemljiškoknjižne zaznambe
Blaž Fuks, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (540,34 KB)

5.
Razlika med posadno listino in uskladitveno listino
Diana Viher, 2017, magistrsko delo

Opis: Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potreben zavezovalni in razpolagalni pravni posel ter dodatno še vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način s katerim pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičninah dobi svoj zunanji izraz. Podlaga za vpis je listina, ki izpolnjuje točno določene zakonske pogoje, vendar je novela ZZK-1C z letom 2011 strankam ponudila še dve drugi listini, v primeru, da stranke ne razpolagajo z listino, ki izpolnjuje zakonske pogoje in lahko z njima popravi oziroma uredi neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj jih zakon enači z zemljiškoknjižnim dovolilom. Omenjeni listini sta predmet obravnave magistrskega dela. V magistrskem delu bomo najprej sistematično predstavili načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah, razlikovanje predmetnih listin namreč izhaja prav iz načinov pridobitve, ki se s posamezno listino vpisujejo in so bistveni za razumevanje obravnavanih institutov. Glede na to, da sta instituta razmeroma nova bomo v magistrskem delu obravnavana instituta predstavili z veliko mero posluha za sodno prakso in s tem teoretičnemu delu dali življenje skozi sodno prakso. Prva listina, ki je predmet obravnave je posadna listina, ki vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Druga listina pa je uskladitvena listina oziroma pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice (ponavadi zaradi nerazpolaganja z izvirnikom) in se z njo usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim ali služi kot nadomestitev izgubljenih oziroma uničenih izvirnikov. Gre torej za izjavo osebe, ki jo izstavlja, da dovoljuje vpis lastninske pravice v korist nasprotne stranke z namenom uskladitve ali nadomestitve. Ključna razlika med obravnavanima institutoma je, da je pri posadni listini načelo pravnega prednika brezpredmetno, med tem, ko se pri uskladitveni listini mora načelo pravnega prednika striktno in dosledno spoštovati. Predmetnima listinama pa je skupno, da se uporabljata le, kadar med strankami ni spora o lastninski pravici in zato ni potrebe po sodnem reševanju. Razlikovanje obravnavanih listin in doslednost sodne prakse pri presoji, ali je lahko posadna listina v konkretnem primeru podlaga za vknjižbo ali pa je v danem primeru potrebna uskladitvena listina, ki ji je potrebno skladno z spoštovanjem načela pravnega prednika priložiti pravno podlago za vsak pravnoposlovni prenos ter kljub načelu formalnosti zemljiškoknjižnega razloga vsebinska oziroma materialna presoja zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o vpisu pa je bistvenega pomena za to, da se sledi namenu zakonodajalca pri uvedbi novih institutov in preprečevanje uporabe posadne listine z namenom preskoka pravnega prednika in ubiranja lažje poti, pri čemer pa niso izpolnjene zakonsko določene predpostavke originarne pridobitve lastninske pravice. Pomembno je tako najti ustrezno ravnotežje med spoštovanjem volje strank in pravno varnostjo prometa nepremičnin.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, lastninska pravica, nepremičnine, zemljiškoknjižno dovolilo, posadna listina, uskladitvena listina, načelo pravnega prednika.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1988; Prenosov: 451
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

6.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, diplomsko delo

Opis: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1960; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
PRENOVLJENA UREDITEV IZBRISNE TOŽBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nina Kroflič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Prenovljena ureditev izbrisne tožbe s pregledom aktualne sodne prakse« obravnava institut izbrisne tožbe v skladu z zadnjo novelo Zakona o zemljiški knjigi. V prvem delu je predstavljena ključna problematika ter namen mojega raziskovanja, ki se uvršča v področje zemljiškoknjižnega prava. Nato sledi predstavitev najpomembnejših novosti na področju zemljiškoknjižnega poslovanja in analiza samega instituta izbrisne tožbe, s poudarkom na prenovljeni ureditvi. V naslednjih poglavjih so izpostavljene posamezne dileme in dvomi, ki se pojavljajo pri reševanju konkretnih situacij. Na ta način so predstavljena stališča, ki se oblikujejo v teoriji in kakšen vpliv imajo na sodno prakso slovenskih sodišč, ki se je v zadnjem času kar precej dopolnila v primerih v zvezi z izbrisno tožbo. Analiziranje tematike izbrisne tožbe na podlagi sodne prakse je zato celovitejše prikazano in podprto s konkretnimi primeri.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižno poslovanje po noveli ZZK-1C, izbrisna tožba, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno v DKUM: 12.04.2016; Ogledov: 1590; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Vanessa Maksimović, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Pravna ureditev predznamb s poudarkom na sodni praksi, poudarja pomembnost instrumenta predznambe v pravnem prometu z nepremičninami in prenosu lastninske pravice.Predznamba je namenjena vpisovanju pogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice. Zaradi te lastnosti se bistveno razlikuje od drugih instrumentov glavnega vpisa, to sta vknjižba, ki služi vpisovanju nepogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice in zaznamba, s pomočjo katere se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva.
Ključne besede: predznamba, vknjižba, zaznamba, glavni vpis, izbris, zemljiška knjiga, promet z nepremičninami, sodna praksa, zemljiškoknjižno sodišče, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno v DKUM: 02.09.2014; Ogledov: 1578; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (615,35 KB)

9.
SPREMEMBE V SISTEMU ZEMLJIŠKE KNJIGE IN NJENO DELOVANJE V PRAKSI LETA 2013
Tamara Habjanič, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1492; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

10.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB
Matej Šajt, 2013, diplomsko delo

Opis: Predznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod odložnim (suspenzivnim) pogojem, da se le-ta kasneje opraviči. V primer, da se predznamba opraviči, učinkuje enako kot vknjižba od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga za predznambo – izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjižbo. Na podlagi predznambe se stvarne in druge pravice pridobijo, spremenijo, obremenijo ali prenehajo. Je oblika zavarovanja knjižnih pravic v primerih, ko vpis pravice še ni možen, vendar je pravni temelj pridobitve pravic izkazan. Vpis predznambe se lahko predlaga za nepravnomočne sodne odločbe, s katerimi se odloča o lastninski pravici, sodne odločbe, izdane po predpisih v izvršilnem postopku, sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico in zasebno listino, ki ne vsebuje pogoja za vknjižbo. Zahtevo za vpis predznambe lahko vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes. Predznambo je potrebno opravičiti v roku 1 mesca (30 dni) od dneva vpisa. Če v roku za opravičbo ni podanega predloga za vknjižbo pravice v predznamovanem vrstnem redu, se na predlog upravičenca dovoli izbris predznambe. Samo opravičenje pa je mogoče tudi po preteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana.
Ključne besede: predznamba, opravičba, izbris predznambe, učinki predznambe, zemljiška knjiga, nepremičnina, stvarno pravo, nepremičninsko pravo, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 1547; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (273,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici