SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEKTRONSKO VLAGANJE ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH PREDLOGOV S PREDNOSTMI IN POMANJKLJIVOSTMI
Suzana Ornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Posledice elektronske zemljiške knjige bodo vidne v hitrejšem reševanju tekočih zadev in odpravljanju zaostankov. Avtomatično plombiranje in hitrejša izdelava zemljiškoknjižnih izpiskov sta tisti dve točki, ki bosta prihranili največ časa.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni vpis, zemljiški lastnik
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 1817; Prenosov: 274
.pdf Polno besedilo (331,43 KB)

2.
ELEKTRONSKO VLAGANJE ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH PREDLOGOV
Maja Dvoršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) je pravni predpis, ki določa jasna pravila glede organizacijske strukture zemljiške knjige ter pravila glede pravnih učinkov vpisovanja pravic in pravnih dejstev na nepremičninah v zemljiško knjigo. Prav zaradi pomembnosti zemljiške knjige, kot javnega registra v diplomskem delu predstavljam prihajajočo ureditev, ki bo dopolnila in spremenila Zakon o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Novela zakona uvaja celovito informatizacijo vseh procesov, povezanih z odločanjem o vpisih, uvaja pa se tudi informatizirana zbirka listin. Eden od pomembnejših ciljev predloga novele je znižanje časovnega obdobja in poenostavitev zadnje in pravno najpomembnejše faze poslovanja z nepremičninami — vpisa v zemljiško knjigo, zato bo po novi ureditvi obvezna elektronska vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Uvedba predlaganih sprememb in informatizacija sistema bosta omogočili zmanjšanje deleža nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov, hitrejše odločanje v postopkih zemljiškoknjižnih vpisov, večjo učinkovitost sodstva zaradi novega dodeljevanja zadev v reševanje in hkrati enakomerno obremenjenost zemljiškoknjižnih sodišč.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, elektronska zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni predlog, elektronski zemljiškoknjižni predlog, zemljiškoknjižni vpis
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2518; Prenosov: 338
.pdf Polno besedilo (392,14 KB)

3.
PRIMERJAVA INSTITUTA IZBRISNE TOŽBE V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Judita Frangež, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava primerjavo instituta izbrisne tožbe v slovenskem in nemškem pravnem redu. V skladu z obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela, pravni viri in temeljna načela Zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine, zemljiška knjiga in zakonske spremembe zemljiške knjige, pravne spremembe na nepremičnini, kot so npr. pridobitev in prenos lastninske pravice na nepremičnini, zemljiškoknjižni postopek in načela zemljiškoknjižnega postopka v slovenskem in nemškem pravu. Posebej se bom posvetila primerjanju institutu izbrisne tožbe, in sicer ali podoben institut za odpravljanje materialno nepravilnih vknjižb uporabljajo tudi v nemškem pravu.
Ključne besede: izbrisna tožba, pravni viri, temeljna načela, zemljiškoknjižno pravo, nepremičnina, pridobitev in prenos lastninske pravice, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, spremembe zemljiške knjige, nemški pravni red
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 1921; Prenosov: 311
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

4.
IZBRISNA TOŽBA S POUDARKI NA SODNI PRAKSI
Gregor Rizman, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga temeljito obravnava institut izbrisne tožbe, in sicer sedanjo ureditev ter ureditev izbrisne tožbe pred zadnjo spremembo Zakona o zemljiški knjigi. Glede na obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela pravna ureditev izbrisne tožbe, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine in zemljiška knjiga, zakonske spremembe le-te, zemljiškoknjižni postopek in njegova načela. Še podrobneje se bom posvetil primerjavi ureditve izbrisne tožbe v slovenskem pravu in pravu Republike Hrvaške ter analiziral in predstavil bom slovensko sodno prakso, ki se nanaša na izbrisno tožbo.
Ključne besede: izbrisna tožba, temeljna načela, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, načela zemljiškoknjižnega prava, spremembe Zakona o zemljiški knjigi, izbrisna tožba v hrvaškem pravnem redu, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 1940; Prenosov: 833
.pdf Polno besedilo (868,34 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB
Matej Šajt, 2013, diplomsko delo

Opis: Predznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, ki učinkuje pod odložnim (suspenzivnim) pogojem, da se le-ta kasneje opraviči. V primer, da se predznamba opraviči, učinkuje enako kot vknjižba od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga za predznambo – izpolni se pogoj, ki je manjkal za popolno vknjižbo. Na podlagi predznambe se stvarne in druge pravice pridobijo, spremenijo, obremenijo ali prenehajo. Je oblika zavarovanja knjižnih pravic v primerih, ko vpis pravice še ni možen, vendar je pravni temelj pridobitve pravic izkazan. Vpis predznambe se lahko predlaga za nepravnomočne sodne odločbe, s katerimi se odloča o lastninski pravici, sodne odločbe, izdane po predpisih v izvršilnem postopku, sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če gre za dolg, zavarovan z zastavno pravico in zasebno listino, ki ne vsebuje pogoja za vknjižbo. Zahtevo za vpis predznambe lahko vloži vsakdo, ki izkaže pravni interes. Predznambo je potrebno opravičiti v roku 1 mesca (30 dni) od dneva vpisa. Če v roku za opravičbo ni podanega predloga za vknjižbo pravice v predznamovanem vrstnem redu, se na predlog upravičenca dovoli izbris predznambe. Samo opravičenje pa je mogoče tudi po preteku roka, vse dokler predznamba ni izbrisana.
Ključne besede: predznamba, opravičba, izbris predznambe, učinki predznambe, zemljiška knjiga, nepremičnina, stvarno pravo, nepremičninsko pravo, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 574; Prenosov: 195
.pdf Polno besedilo (273,00 KB)

6.
PRAVNA UREDITEV PREDZNAMB S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Vanessa Maksimović, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Pravna ureditev predznamb s poudarkom na sodni praksi, poudarja pomembnost instrumenta predznambe v pravnem prometu z nepremičninami in prenosu lastninske pravice.Predznamba je namenjena vpisovanju pogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice. Zaradi te lastnosti se bistveno razlikuje od drugih instrumentov glavnega vpisa, to sta vknjižba, ki služi vpisovanju nepogojne pridobitve oziroma prenehanja pravice in zaznamba, s pomočjo katere se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva.
Ključne besede: predznamba, vknjižba, zaznamba, glavni vpis, izbris, zemljiška knjiga, promet z nepremičninami, sodna praksa, zemljiškoknjižno sodišče, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 02.09.2014; Ogledov: 639; Prenosov: 165
.pdf Polno besedilo (615,35 KB)

7.
SPREMEMBE V SISTEMU ZEMLJIŠKE KNJIGE IN NJENO DELOVANJE V PRAKSI LETA 2013
Tamara Habjanič, 2014, diplomsko delo

Opis: Slovensko zemljiškoknjižno pravo je dolga desetletja delovalo z ustaljenimi pravili, ki so se razvijala od prvih, ročno vodenih zemljiških knjig in se ohranila vse do leta 2011. Nova zakonodajna ureditev tega področja pred 3 leti pa je dobro usidran sistem pravil postavila na glavo. Sprejeli smo sistem elektronske zemljiške knjige in se tako postavili ob bok evropskim državam, ki tovrstno tehnologijo že uporabljajo. Nov sistem je za usklajeno delovanje od zakonodajalca zahteval spremembe materialnega in procesnega zemljiškoknjižnega prava. Spremembe so prinesle veliko novega, dobrega in slabega, predvsem pri uporabi novih pravil v praksi. Pojavile so se težave na celotnem zemljiškoknjižnem področju, ki so sprva močno odmevale v slovenski javnosti, sploh v odvetniških in notarskih vrstah. Ukinitev zemljiškoknjižnega vložka in uvedba »osnovnega pravnega položaja nepremičnine« je bila premišljena poteza zakonodajalca, s katero je ustvaril povezavo med elektronsko zemljiško knjigo in drugimi nepremičninskimi evidencami. Potrebno je bilo prilagoditi še več institutov zemljiškoknjižnega prava, kot so uvedba splošne krajevne pristojnosti, uvedba obveznega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov po elektronski poti in še nekaj drugih. Za veliko pozitivno stvar sistema pa se je v tem času izkazal enostaven vpogled v zemljiško knjigo na portalu eZK od doma.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, eZK, portal e-Sodstvo, ZZK-1C, zemljiškoknjižni vložek, zemljiškoknjižno pravo
Objavljeno: 05.08.2014; Ogledov: 484; Prenosov: 202
.pdf Polno besedilo (1,84 MB)

8.
PRENOVLJENA UREDITEV IZBRISNE TOŽBE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nina Kroflič, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Prenovljena ureditev izbrisne tožbe s pregledom aktualne sodne prakse« obravnava institut izbrisne tožbe v skladu z zadnjo novelo Zakona o zemljiški knjigi. V prvem delu je predstavljena ključna problematika ter namen mojega raziskovanja, ki se uvršča v področje zemljiškoknjižnega prava. Nato sledi predstavitev najpomembnejših novosti na področju zemljiškoknjižnega poslovanja in analiza samega instituta izbrisne tožbe, s poudarkom na prenovljeni ureditvi. V naslednjih poglavjih so izpostavljene posamezne dileme in dvomi, ki se pojavljajo pri reševanju konkretnih situacij. Na ta način so predstavljena stališča, ki se oblikujejo v teoriji in kakšen vpliv imajo na sodno prakso slovenskih sodišč, ki se je v zadnjem času kar precej dopolnila v primerih v zvezi z izbrisno tožbo. Analiziranje tematike izbrisne tožbe na podlagi sodne prakse je zato celovitejše prikazano in podprto s konkretnimi primeri.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižno poslovanje po noveli ZZK-1C, izbrisna tožba, sodna praksa glede izbrisne tožbe
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 78
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

9.
Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse
Jan Glavica, 2015, diplomsko delo

Opis: Posebni zemljiškoknjižni postopki, so postopki, ki so značilni le za nekatere specifične pravne položaje ter pravne institute in katere je prav zaradi tega zakonodajalec umestil v posebno poglavje zakona. Posebni zemljiškoknjižni postopki so tako postopek izbrisa starih hipotek, postopek nastavitve ter dopolnitve zemljiške knjige ter postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V diplomskem delu z naslovom Posebni zemljiškoknjižni postopki s pregledom sodne prakse sem se osredotočil na obravnavo omenjenih postopkov predvsem z vidika sodne prakse Višjega sodišča v Kopru in sprememb, ki jih je prinesla uvedba novele Zakona o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Le-ta se je pričela uporabljati s 1.5.2011. Diplomska naloga se prične z zgodovinskim pregledom zemljiške knjige, njeno organizacijo ter z obravnavo temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava. Zajel sem tudi najpomembnejše vrste vpisov v zemljiško knjigo, k temu pa dodal še nepravilne vpise. V tretjem poglavju sem predstavil značilnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova načela, ki so izrednega pomena zaradi specifične narave le-tega. Temu sledijo nova postopkovna pravila zemljiškoknjižnega postopka, ki jih uvede novela ZZK-1C. Kot že omenjeno sem se v zadnjem delu naloge posvetil opisu posebnih zemljiškoknjižnih postopkov in sicer postopku izbrisa starih hipotek, postopku nastavitve in dopolnitve zemljiške knjige ter postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine s pregledom sodne prakse. Ob pisanju diplomskega dela sem ugotovil, da je med posebnimi zemljiškoknjižnimi postopki v praksi najpomembnejši postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, pri katerem je zaslediti tudi največ sodnih odločb.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, Zakon o zemljiški knjigi, novela ZZK-1C, načela zemljiškoknjižnega prava, posebni zemljiškoknjižni postopki, zemljiškoknjižni predlog, sodna praksa.
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 478; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

10.
Razlika med posadno listino in uskladitveno listino
Diana Viher, 2017, magistrsko delo

Opis: Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla je potreben zavezovalni in razpolagalni pravni posel ter dodatno še vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način s katerim pravnoposlovni prenos lastninske pravice na nepremičninah dobi svoj zunanji izraz. Podlaga za vpis je listina, ki izpolnjuje točno določene zakonske pogoje, vendar je novela ZZK-1C z letom 2011 strankam ponudila še dve drugi listini, v primeru, da stranke ne razpolagajo z listino, ki izpolnjuje zakonske pogoje in lahko z njima popravi oziroma uredi neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj jih zakon enači z zemljiškoknjižnim dovolilom. Omenjeni listini sta predmet obravnave magistrskega dela. V magistrskem delu bomo najprej sistematično predstavili načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah, razlikovanje predmetnih listin namreč izhaja prav iz načinov pridobitve, ki se s posamezno listino vpisujejo in so bistveni za razumevanje obravnavanih institutov. Glede na to, da sta instituta razmeroma nova bomo v magistrskem delu obravnavana instituta predstavili z veliko mero posluha za sodno prakso in s tem teoretičnemu delu dali življenje skozi sodno prakso. Prva listina, ki je predmet obravnave je posadna listina, ki vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Druga listina pa je uskladitvena listina oziroma pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, s katero se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice (ponavadi zaradi nerazpolaganja z izvirnikom) in se z njo usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim ali služi kot nadomestitev izgubljenih oziroma uničenih izvirnikov. Gre torej za izjavo osebe, ki jo izstavlja, da dovoljuje vpis lastninske pravice v korist nasprotne stranke z namenom uskladitve ali nadomestitve. Ključna razlika med obravnavanima institutoma je, da je pri posadni listini načelo pravnega prednika brezpredmetno, med tem, ko se pri uskladitveni listini mora načelo pravnega prednika striktno in dosledno spoštovati. Predmetnima listinama pa je skupno, da se uporabljata le, kadar med strankami ni spora o lastninski pravici in zato ni potrebe po sodnem reševanju. Razlikovanje obravnavanih listin in doslednost sodne prakse pri presoji, ali je lahko posadna listina v konkretnem primeru podlaga za vknjižbo ali pa je v danem primeru potrebna uskladitvena listina, ki ji je potrebno skladno z spoštovanjem načela pravnega prednika priložiti pravno podlago za vsak pravnoposlovni prenos ter kljub načelu formalnosti zemljiškoknjižnega razloga vsebinska oziroma materialna presoja zemljiškoknjižnega sodišča pri odločanju o vpisu pa je bistvenega pomena za to, da se sledi namenu zakonodajalca pri uvedbi novih institutov in preprečevanje uporabe posadne listine z namenom preskoka pravnega prednika in ubiranja lažje poti, pri čemer pa niso izpolnjene zakonsko določene predpostavke originarne pridobitve lastninske pravice. Pomembno je tako najti ustrezno ravnotežje med spoštovanjem volje strank in pravno varnostjo prometa nepremičnin.
Ključne besede: Zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, lastninska pravica, nepremičnine, zemljiškoknjižno dovolilo, posadna listina, uskladitvena listina, načelo pravnega prednika.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici