SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
REGISTER NEPREMIČNIN V SLOVENIJI
Jasmina Kreča, 2009, diplomsko delo

Opis: Geodetska uprava Republike Slovenije je vzpostavila novo javno zbirko podatkov o nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije, ki se imenuje Register nepremičnin. Njegov namen je dopolnitev že obstoječih ter v bodoče zagotovitev popolnih podatkov o dejanskem stanju vseh nepremičnin v Sloveniji. Nadomestil bo tudi klasično izvajanje popisov stavb in stanovanj v letu 2011, finančna sredstva pa se lahko namesto za izvajanje dragih in zahtevnih klasičnih popisov uporabljajo za trajnejšo in večnamensko rešitev. Povezovanje z drugimi evidencami, predvsem s Centralnim registrom prebivalstva, bo omogočalo tudi vpogled v socialno ekonomsko ozadje prebivalstva v povezavi z bivalnimi pogoji. Evidentiranje nepremičnin se bo tako v prihodnje izvajalo v treh nepremičninskih evidencah: v katastru stavb, zemljiškem katastru ter v registru nepremičnin. Lastniki nepremičnin bodo z rednimi vpisi v kataster stavb in zemljiški kataster istočasno posredovali podatke tudi za Register nepremičnin ter si obenem zagotovili podlago za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Podatke se bo v Register nepremičnin posredovalo s pomočjo izpolnjenega vprašalnika, ki ga lahko lastniki nepremičnin oddajo ali pošljejo na eno izmed 46-ih geodetskih pisarn. Tudi podatke o obstoječih stavbah in delih stavb, ki iz različnih razlogov niso bili popisani, lahko lastniki nepremičnin vpišejo v Register nepremičnin z izpolnjenim vprašalnikom ali pa izvedejo redni vpis v kataster stavb. Če je nepremičnina vpisana samo v Register nepremičnin ali pa so podatki v tej evidenci drugačni kot v zemljiškem katastru, katastru stavb ali v zemljiški knjigi, je potrebno za varen nakup takšne nepremičnine urediti vpis podatkov v kataster (v geodetski pisarni) in vpis stvarno pravnih pravic (lastništva) v zemljiško knjigo (na okrajnem sodišču). Z rednimi vpisi v kataster stavb in zemljiški kataster lastniki istočasno posredujejo tudi podatke za register nepremičnin in si obenem zagotovijo tudi podlago za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Register nepremičnin bo kot nova večnamenska baza podatkov omogočil cenejše resorne in državne statistike. Izvajale se bodo v povezavi s spremembami v drugih javnih evidencah, s terenskimi ogledi, meritvami, aeroposnetki in raznimi strokovnimi geodetskimi podlagami kakor tudi na osnovi podatkov lastnikov in uporabnikov nepremičnin.
Ključne besede: - register nepremičnin, - zemljiški kataster in kataster stavb, - množično vrednotenje nepremičnin, - davek na nepremičnine, - nepremičninski sistem.
Objavljeno: 22.01.2010; Ogledov: 3986; Prenosov: 440 
(1 glas)
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

4.
MODEL ZDRUŽEVANJA NEPREMIČNINSKIH EVIDENC GEODETSKE UPRAVE
Maja Simon, 2010, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava nepremičninske evidence, katere vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Podrobno predstavi zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin in register prostorskih enot. Predstavi definicije nepremičnine in stavbe v skladu z obstoječo zakonodajo. Opiše uporabnost podatkov, ki se vodijo v nepremičninskih evidencah in izpostavi posebnosti, kot je na primer neskladnost drugih zakonov s spremembami v zakonih, ki urejajo vodenje in vzdrževanje podatkov o nepremičninah. Predstavi smernice nepremičninskih evidenc v Evropski uniji in nepremičninske evidence v izbranih državah. V nadaljevanju v treh modelih nakaže možnosti združevanja nepremičninskih evidenc. Na podlagi izvedene analize oceni učinke uvedbe posameznega modela, pogoje za uvedbo in možnosti nadaljnjega razvoja.
Ključne besede: nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, register prostorskih enot, združevanje, uporabnost
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 1836; Prenosov: 289
.pdf Polno besedilo (3,19 MB)

5.
VZPOSTAVITEV ETAŽNE LASTNINE V POVEZAVI Z ZAKONOM O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN (ZEN)
Iza Miložič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistem evidentiranja nepremičnin je ključen za pravno varnost. Urejeno stanje na področju evidentiranja nepremičnim (tako v zemljiški knjigi kot tudi v katastru) je pogoj za varen promet z nepremičninami. Bolj je sistem natančen in celosten, večja je pravna varnost.Pri nas temelji evidentiranje nepremičnin na katastru (zemljiškem katastru in katastru stavb) in zemljiški knjigi. Kataster opisuje dejanske lastnosti nepremičnine, zemljiška knjiga pa je namenjena evidentiranju pravic in pravnih dejstev. Obe evidenci se med seboj dopolnjujeta in skupaj popolnoma opišeta nepremičnino. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti bistvene značilnosti instituta etažne lastnine, opisati korake, ki jih je potrebno opravit, da se etažna lastnina vpiše. Poseben poudarek je namenjen upravnemu evidentiranju nepremičnin. Vpis v zemljiško knjigo je predstavljen na kratko zgolj zato, ker je vpis eden izmed pogojev za njen nastanek. Zemljiška knjiga je predstavljena zato, da se poda pregled nepremičninskih evidenc pri nas. Še posebej sem se posvetila katastru stavb in pogojem za vpis v kataster stavb, saj se moja tema — vzpostavitev etažne lastnine v povezavi z Zakonom o evidentiranju nepremičnin - bolj navezuje na kataster stavb in ne toliko na zemljiško knjigo.
Ključne besede: etažna lastnina, posamezen del zgradbe, skupni deli, nepremičninske evidence, zemljiški kataster, kataster stavb, zemljiška knjiga, upravno evidentiranje nepremičnin, vpis v zemljiško knjigo, vpis stavbe v kataster stavb.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2800; Prenosov: 326
.pdf Polno besedilo (610,83 KB)

6.
UREDITEV MEJE
Kristina Čeligoj, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen institut ureditve meje v slovenski pravni ureditvi. Diplomsko nalogo začenjam z nekoliko splošnejšo tematiko zemljiškega katastra, kjer dajem poudarek pojmu parcele. Krajša predstavitev strukture in temeljnih pojmov zemljiškega katastra omogoči boljši prikaz upravnega postopka. Druga, tudi nekoliko splošnejša tematika je sosedsko pravo, kajti institut ureditve meje je eden od najbolj tipičnih institutov sosedskega prava. Tu se dotaknem ne toliko pravne kot moralne tematike bivanja v sožitju, nenamernega povzročanja škode sosedu in prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Sledita sodni in upravni postopek ureditve meje, kar je tudi bistvo moje diplomske naloge. Nadalje opišem tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine kot posebne oblike postopka za ureditev meje. Kratko omenim, kako je z mejnimi znamenji, drevesi na meji, vejami sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor sosedove nepremičnine in koreninami, ki rastejo v sosedovo nepremičnino. Kot zadnja tematika je predstavljena sprememba meje s postopkom parcelacije, komasacije in izravnave meje.
Ključne besede: ureditev meje, meja, nepravdni postopek, upravni postopek, sprememba meje, sosedsko pravo, zemljiški kataster
Objavljeno: 14.05.2013; Ogledov: 714; Prenosov: 876
.pdf Polno besedilo (545,33 KB)

7.
Obdavčitev kmečkih gospodarstev po katastru v SR Sloveniji
Jože Rovan, 1966, doktorska disertacija

Ključne besede: kmetijska gospodarstva, zemljiški kataster, obdavčenje, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 473; Prenosov: 23
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Karin Kenda, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje. Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Ključne besede: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 404; Prenosov: 90
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

9.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH PO SLOVENSKEM IN ITALIJANSKEM PRAVU
Jasna Rajčević, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena pridobitev lastninske pravice na nepremičninah po pravilih italijanskega in slovenskega pravnega reda. Pri tem je potrebno poudariti, da italijansko pravo pozna dva različna načina vpisa in javne objave podatkov o lastninski pravici na nepremičninah in sicer sistem zemljiškega katastra (catasto tavolare) kot tudi sistem zemljiške knjige (sistema del libro fondario). Gre torej za neenoten pravni sistem, ki ga slovensko pravo ne pozna. Naše pravo glede vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah pozna le zemljiško knjigo. Različnost neenotne pravne ureditve vpisa in javne objave lastninske pravice na nepremičninah v italijanskem pravnem redu je posledica zgodovinskih razmer in različne jurisdikcije. Družbene razmere v preteklosti so oblikovale tako slovenski kot italijanski način pridobitve lastninske pravice ter posledično njeno publikacijo. Zaznati je strogo prisotnost notarjev pri sklepanju pravnih poslov v italijanskem pravnem redu in precej manjšo vlogo notarjev pri sestavi listin v slovenskem pravnem redu. Ravno tako je opaziti izjemno razliko pri pogojih za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičninah, kjer italijanski pravni red favorizira posestnika in ne lastnika. Pri obeh pravnih redih pa je v današnjem obdobju moč opaziti tendenco, ki spodbuja takojšnjo intabulacijo lastninske pravice v javne knjige, česar v preteklosti zaradi družbenih razmer ni bilo zaznati. Zaradi ekonomskih in fiskalnih zahtev ter računalniške dobe so ljudje vendarle seznanjeni s posledicami, ki jih povzroči dejstvo, ko lastninska pravica ni intabulirana v javno knjigo.
Ključne besede: nepremičnine, priposestvovanje, zemljiška knjiga, pridobitev lastninske pravice, pravni posli, zemljiški kataster, Italija, Slovenija.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 337; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (850,99 KB)

10.
Primerjava med dkn in ortofoto posnetki skozi zgodovino na območju premogovnika velenje
Jana Zelenkina, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiški kataster s svojim razvojem skozi zgodovino prinaša preglednost stanja zemljišč in njihovo lastnino. S svojo vsebino predstavlja osnovo za delovanje davčnega sistema, urejanje prostora in pravnega prometa z zemljišči. V diplomskem delu smo izdelali primerjavo med digitalnim katastrskim načrtom iz leta 2014 in ortofoto posnetki iz posameznih let: 1997, 2000, 2005, 2006, 2013 in 2014. Temu sledi primerjava vodnih površin za vsako leto posebej. Vzrok njihovega spreminjanja je pospešeno izkopavanje lignita in s tem posledično posedanje tal. Na koncu smo dobljene rezultate iz različnih obdobij med seboj primerjali.
Ključne besede: zemljiški kataster, parcela, zemljišče, digitalni katastrski načrt, temeljni topografski načrt, ortofoto posnetki, gospodarska javna infrastruktura, vodne površine, QGIS
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 204; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici