SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 66
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3007; Prenosov: 889
.pdf Polno besedilo (392,48 KB)

5.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PODLAGI ODLOČBE DRŽAVNEGA ORGANA
Zdenka Gradišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa v postopku denacionalizacije je vsekakor eden najbolj zapletenih in dolgotrajnih načinov pridobitve lastninske pravice. Z namenom prikaza vseh vidikov postopka so v diplomskem delu podrobno predstavljene vse stranke v postopku kot tudi upravni organ, ki vodi postopek, skozi vse faze postopka, vključno z uveljavljanjem pravnih sredstev strank v postopku. Pridobitev lastninske pravice v tem postopku pa je kljub temu le ena od možnih rešitev oz. odločitev v okviru določil Zakona o denacionalizaciji. Z vpisom lastninske pravice v korist denacionalizacijskega upravičenca v zemljiško knjigo pa se odločitev upravnega organa tudi dejansko odrazi v premoženju pravnih naslednikov bivših lastnikov nacionaliziranega premoženja. Pregled denacionalizacijskih postopkov na območju Mestne občine Velenje nazorno prikazuje dejansko stanje glede na vrsto odločitve državnega organa po posameznih strankah.
Ključne besede: Ključne besede: državni organ, lastninska pravica, denacionalizacija, zakon o denacionalizaciji, pravna sredstva, zemljiška knjiga
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2086; Prenosov: 247
.pdf Polno besedilo (393,00 KB)

6.
ELEKTRONSKO VLAGANJE ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH PREDLOGOV S PREDNOSTMI IN POMANJKLJIVOSTMI
Suzana Ornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Posledice elektronske zemljiške knjige bodo vidne v hitrejšem reševanju tekočih zadev in odpravljanju zaostankov. Avtomatično plombiranje in hitrejša izdelava zemljiškoknjižnih izpiskov sta tisti dve točki, ki bosta prihranili največ časa.
Ključne besede: elektronska zemljiška knjiga, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, zemljiškoknjižni postopek, zemljiškoknjižni vpis, zemljiški lastnik
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 1817; Prenosov: 274
.pdf Polno besedilo (331,43 KB)

7.
EVIDENTIRANJE IN OBDAVČEVANJE NEPREMIČNIN
Nada Feuš, 2014, diplomsko delo

Opis: Kar nekaj davkov je, s katerimi so v Sloveniji obdavčene nepremičnine, prihaja pa tudi nov davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, in davek od premoţenja. Predhodno je bilo treba zbrati vse podatke o nepremičninah, ki jih hrani geodetska uprava, in podatke, ki so bili dobljeni s popisom nepremičnin. Vse skupaj je bilo potrebno za pripravo projekta mnoţičnega vrednotenja nepremičnin, po katerem smo dobili vrednost posamezne nepremičnine, kar bo osnova za novi davek. Diplomsko delo smo začeli s podrobnim opisom vrednotenja nepremičnin, kako in na podlagi katerega zakona je potekalo, in rezultate, ki jih je vrednotenje nepremičnin prineslo. Nadaljevali smo z evidentiranjem nepremičnin pri nas, omenili pristojne inštitucije in podrobno opisali vpis nepremičnine, vpis stavbe, vpis nepremičnine pod stavbo. Poglavje o evidentiranju nepremičnin smo sklenili s postopkom vpisa etaţne lastnine. Zadnje poglavje smo namenili davčnemu sistemu pri nas in pojasnili vrste davkov, ki so pomembni za obdavčitev nepremičnin. Skozi celotno diplomsko delo smo primerjali našo ureditev evidentiranja in obdavčevanja nepremičnin z ureditvijo na Hrvaškem.
Ključne besede: register nepremičnin, zemljiška knjiga, mnoţično vrednotenje nepremičnin, davek na nepremičnine, davek na dediščine in darila, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 04.08.2015; Ogledov: 601; Prenosov: 80
.pdf Polno besedilo (879,00 KB)

8.
VPIS ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Nastja Krašovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je poseben institut stvarnega prava. Njena posebnost se kaže v tem, da predstavlja lastninsko pravico na posameznem delu stavbe in hkrati solastninsko pravico na skupnih delih stavbe. Etažni lastniki se velikokrat ne zavedajo, da imajo poleg pravic tudi določene obveznosti in da je za mirno notranje sožitje v večstanovanjski stavbi pomembno, da so razmerja med njimi zakonsko urejena. Pomemben element povezan z etažno lastnino je njen vpis v zemljiško knjigo. Zaradi neurejenih razmer iz časov družbene lastnine še danes številna stanovanja niso evidentirana v zemljiški knjigi. Zakonodajalec sicer skuša z različnimi zakonskimi rešitvami to področje čim bolj urediti, vendar mu to še do danes ni popolnoma uspelo. Namen diplomske naloge je predstaviti ureditev etažne lastnine pri nas, torej opisati osnovne pojme povezane z etažno lastnino in vpis le-te v zemljiško knjigo. V diplomski nalogi obravnavam: pojem in pravno ureditev etažne lastnine, odstop etažne lastnine od dveh temeljnih načel stvarnega prava, skupne in posebne dele v etažni lastnini, nastanek, razpolaganje in prenehanje etažne lastnine, postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, na koncu pa še bistvene značilnosti posameznih zakonov, povezanih s področjem etažne lastnine.
Ključne besede: Etažna lastnina, posamezni deli, skupni deli, razmerja med etažnimi lastniki, vpis stavbe v kataster stavb, zemljiškoknjižni predlog, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3993; Prenosov: 542
.pdf Polno besedilo (526,97 KB)

9.
IZBRISNA TOŽBA - MATERIALNOPRAVNI IN PROCESNOPRAVNI VIDIK S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSE
Ana Gašparič, 2015, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo je rezultat preučevanja zakonov ter ostalih pravnih aktov, vključno z njihovimi komentarji, raznih publikacij, sodne prakse ter ostalih bibliografskih virov. V njem je kompleksno in podrobno predstavljen institut izbrisne tožbe ter njegov materialnopravni in procesnopravni vidik. Prav tako so opredeljene tudi z njim vsebinsko povezane teme, kot so zgodovinski pregled zemljiškoknjižnega prava, pojem zemljiškoknjižnega prava, zemljiškoknjižna načela, popolna informatizacija v zemljiškoknjižnem postopku, nepremičninske evidence, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, posebni zemljiškoknjižni postopki, nepravilni vpisi v zemljiško knjigo, varstvo vrstnega reda, večkratna odsvojitev iste nepremičnine, spremembe instituta izbrisne tožbe od leta 1995 ter aktualna sodna praksa na področju izbrisne tožbe. Zemljiška knjiga je namenjena vpisu stvarnih in z Zakonom o zemljiški knjigi določenih obligacijskih pravic. Če je vknjižba stvarne ali določene obligacijske pravice iz kakršnegakoli razloga materialnopravno neveljavna, pridobi prejšnji imetnik pravice - odsvojitelj proti novemu imetniku pravice - pridobitelju pravno varstvo že z odpravo pravnega temelja, ki predstavlja pravno podlago za vknjižbo pravice v zemljiško knjigo. Odprava le-tega pa zaradi načela kavzalnosti vedno vodi do razveljavitve zemljiškoknjižnega dovolila, saj odprava zavezovalnega pravnega posla povzroči prenehanje učinkov razpolagalnega pravnega posla . Ustvari se položaj, kakor da pravica na pridobitelja nikoli nebi prešla. Odsvojitelj pa mora kljub temu poskrbeti še za izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe iz zemljiške knjige in sicer zaradi dosega polnega učinkovanja svoje pravice tudi v razmerju do tretjih oseb, katere varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo, temu pa je namenjena izbrisna tožba. Gre za nekakšen zrcalni postopek vknjižbe. Pri ustvarjanju diplomskega dela je bila uporabljena opisna (deskriptivna) metoda s preučitvijo različnih literatur, komparativna metoda na področju primerjav, zgodovinska metoda pri poglavju o spremembah instituta izbrisne tožbe od leta 1995, metoda klasifikacije ter metoda analize in sinteze.
Ključne besede: izbrisna tožba, Zakon o zemljiški knjigi, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, materialnopravno neveljavna vknjižba, načelo kavzalnosti, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Objavljeno: 10.12.2015; Ogledov: 685; Prenosov: 180
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

10.
ELEKTRONSKO VLAGANJE ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH PREDLOGOV
Maja Dvoršič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) je pravni predpis, ki določa jasna pravila glede organizacijske strukture zemljiške knjige ter pravila glede pravnih učinkov vpisovanja pravic in pravnih dejstev na nepremičninah v zemljiško knjigo. Prav zaradi pomembnosti zemljiške knjige, kot javnega registra v diplomskem delu predstavljam prihajajočo ureditev, ki bo dopolnila in spremenila Zakon o zemljiški knjigi (novela ZZK-1C). Novela zakona uvaja celovito informatizacijo vseh procesov, povezanih z odločanjem o vpisih, uvaja pa se tudi informatizirana zbirka listin. Eden od pomembnejših ciljev predloga novele je znižanje časovnega obdobja in poenostavitev zadnje in pravno najpomembnejše faze poslovanja z nepremičninami — vpisa v zemljiško knjigo, zato bo po novi ureditvi obvezna elektronska vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Uvedba predlaganih sprememb in informatizacija sistema bosta omogočili zmanjšanje deleža nepopolnih zemljiškoknjižnih predlogov, hitrejše odločanje v postopkih zemljiškoknjižnih vpisov, večjo učinkovitost sodstva zaradi novega dodeljevanja zadev v reševanje in hkrati enakomerno obremenjenost zemljiškoknjižnih sodišč.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, zemljiška knjiga, elektronska zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni predlog, elektronski zemljiškoknjižni predlog, zemljiškoknjižni vpis
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2518; Prenosov: 338
.pdf Polno besedilo (392,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici