| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
METODE OCENJEVANJA VREDNOSTI ZEMLJIŠČ
Luka Budna, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenski nepremičninski trg je v zadnjem desetletju doživel opazen razvoj. Posodobila se je zakonodaja in predpisi, ki uravnavajo trg nepremičnin, prav tako pa so se spremenili postopki za prenos lastništva, ki zagotavljajo enostavnost, preglednost in pravno varnost nepremičninskih transakcij. Vse večjemu številu nepremičninskih transakcij pa je morala slediti tudi ocenjevalna stroka, ki je razvila različne metode ocenjevanja vrednosti, temelječe na tržnih principih. Diplomska naloga z naslov
Ključne besede: zemljišče, tržna vrednost, nepremičninski trg, metode ocenjevanja vrednosti
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 3722; Prenosov: 838
.pdf Celotno besedilo (973,38 KB)

2.
3.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 4678; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
OBDAVČITEV KMETA NA SLOVENSKEM
Polona Lipoglav, 2012, diplomsko delo

Opis: Za svoje zaključno delo sem si izbrala temo obdavčitev kmeta iz vidika dohodnine. Osredotočila sem se na obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na Slovenskem. Slovensko kmetijstvo je bilo v zadnjem obdobju deležno številnih reform, sploh na davčnem področju. V povezavi s temi reformami se tudi struktura živečih na kmetijah počasi spreminja. V mislih imam predvsem poklicno kvalifikacijo ljudi, živečih v kmečkem gospodinjstvu. Tako od kmetijstva ne živijo, kot je včasih bilo značilno, neizobraženi ljudje, ampak višje izobražen kader, ki mora svoje znanje za svoj obstoj nenehno nadgrajevati. Podeželje predstavlja velik del slovenskega ozemlja. Kmetijstvo na Slovenskem je zelo raznoliko – od ribištva, živinoreje, vinogradništva, sadjarstva do številnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Že same geografske značilnosti Slovenije nam pokažejo, kakšna je struktura kmetovanja, značilna za posamezno območje Slovenije, najsi gre za visokogorske kmetije z ekološko pridelavo ali do intenzivnega poljedelstva v nižinah in podobno. Z raziskavo sem se osredotočila na položaj kmeta z vidika dohodnine. Načeloma se kmetje smejo sami odločiti, za kakšen način obdavčitve se bodo odločili. To pravilo ima tudi izjemo, kjer so kmetje, ki so prejemniki nepovratnih sredstev iz Evropske unije, obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in v primeru obveznega vstopa v sistem davka na dodano vrednost. Konec leta 2010 in 2011 je prišlo do sprememb pri obdavčitvi osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Izpostavila sem obdavčitev po katastrskem dohodku, ki bo prinesla številne spremembe glede obdavčitve kmetijske dejavnosti. Pri sprejemanju poslovnih odločitev in načrtovanju samega razvoja kmetije je potrebno veliko pozornosti nameniti samemu dohodkovnemu položaju kmetij kot majhnih gospodarskih enot. Kmetje se čedalje bolj zavedajo, da morajo za obstoj kmetije in posledično preživetja družinskih članov, preudarjene investirati v dejavnost. Veliko pomoč pri tem imajo ukrepi za usmeritev kmetijske politike. Pred kratkim so se na novo načrtale usmeritve skupne kmetijske politike v Evropski uniji za obdobje do leta 2020, ki posredno dajejo smernice slovenskim kmetom pri njihovem gospodarjenju. Pri izdelavi mojega diplomskega dela sem uporabljala zakonodajo, ki je bila v veljavi tekom nastajanja tega dela. Večjo pozornost sem namenila spremenjenemu Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H), sprejetega konec leta 2010. Oba zakona sta prinesla številne spremembe na področju osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Kakšne posledice pa bosta imela zakona za kmeta na Slovenskem pa bo pokazal šele čas. Sama menim, da se kmetov ne bi smelo preveč davčno obremenjevati, saj so oni edini, ki ohranjajo izgled naše prelepe domovine. Ob prevelikih davčnih obremenitvah bi marsikatero kmečko gospodinjstvo propadlo, to pa bi imelo tako ekonomske kot demografske posledice.
Ključne besede: kmet, zemljišče, dohodek, osnovna dejavnost, katastrski dohodek, dejanski prihodek, normirani odhodek
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 3465; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (401,77 KB)

5.
UREDITEV PODSTAVBNE PRAVICE V SLOVENSKEM, AVSTRIJSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Mitja Jamšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz petih delov. V prvem delu bom predstavil stavbno in podstavbno pravico ter njuno ureditev (nastanek, prenehanje) v slovenskem pravnem sistemu. V drugem delu bom v enakem smislu predstavil stavbno in podstavbno pravice ter njuno ureditev v avstrijskem pravu. Predstavil bom tudi najbolj očitne razlike v ureditvi stavbne pravice med slovenskim in avstrijskim sistemom. Tretje poglavje bo po enakemu ključu obravnavalo ureditev teh pravic v nemškem sistemu ter razlike v ureditvi stavbne pravice med vsemi tremi sistemi. Četrto poglavje bo namenjeno primerjavi ureditve podstavbne pravice v vseh treh sistemih. V tem poglavju bom poizkusil poiskati alternativne možnosti v avstrijskem in nemškem sistemu, ki bi lahko izboljšale ureditev podstavbne pravice pri nas. V petem poglavju, ki se bo imenovalo sklep, bom poskusil predstaviti vsa moja spoznanja do katerih sem prišel ob pisanju diplome. Ob tem bom tudi potrdil ali ovrgel predpostavke, ki jih bom postavil ob začetku pisanja diplome.
Ključne besede: Stavbna pravica; podstavbna pravica; Baurecht; Erbbaurecht; Stvarnopravni zakonik; Stvarno pravo; Superficies solo cedit; zemljišče; zgradba.
Objavljeno: 19.04.2016; Ogledov: 491; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (469,84 KB)

6.
Razlika med katastrskimi in funkcionalnimi vodnimi zemljišči
Blanka Grajfoner, Matej Müller, 2010, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Opis: Vodna zemljišča so, kot že izhaja iz imena, zemljišča, ki so v neki povezavi zv odo. Obstajajo pa različne možnosti te povezanosti. Na nekaterih zemljiščih se voda trajno nahaja, na drugih pa le občasno. V nadaljevanju bodo prikazane razlike med vodnimi zemljišči, za katera je podatek o tem, da gre za vodna zemljišča, vpisan v zemljiški kataster kot dejanska raba, in med vodnimi zemljišči, za katera v zemljiškem katastru ni razvidno, da so vodna zemljišča, so pa lahko občasno prekrita z vodo v primeru, ko nastopijo poplave. Razlike med tema vrstama vodnih zemljišč bodo prikazane za celinske tekoče vode. Splošne ugotovitve iz prispevka bodo kasneje uporabljene tudi v okviru projekta DRA-MUR-CI: Čezmejna vodarska iniciativa za reki Drava in Mura (Drava-Mura Crossborder Initiative), katerega cilj je povezovanje na področju gospodarjenja z vodami na območjih rek Drave in Mure, ki si ju delita Avstrija in Slovenija in v katerem sodelujeta tudi Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: vodna zemljišča, katastrsko vodno zemljišče, vodno soglasje, funkcionalna vodna zemljišča
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1133; Prenosov: 40
URL Povezava na celotno besedilo

7.
PRAVNA UREDITEV SOLASTNINE ETAŽNIH LASTNIKOV NA SKUPNIH DELIH
Sara Ogrinec, 2012, diplomsko delo

Opis: Ena izmed osnovnih življenjskih potreb je zagotovitev bivalnega prostora. Glede na finančne zmožnosti, želje in potrebe je vsakemu dana možnost, da se odloči na kakšen način bo stanovanjski problem rešil. Nepremičninski trg ponuja pestro izbiro in danes veliko populacije živi v stanovanjskih blokih oziroma v stavbah z dvema ali več stanovanji. V primeru, da stanovanjska stavba izpolnjuje pogoje za nastanek etažne lastnine v skladu z zakonom, se na posebnih in skupnih delih stavbe oblikujejo različna lastninska razmerja. Etažna lastnina je lastnina na posameznem delu zgradbe in solastnina na skupnih delih. To pomeni, da ima vsak lastnik posameznega dela določene obveznosti in pravice tudi na skupnih delih. Ker lastninska pravica na posameznem delu ne prinaša nekih bistvenih omejitev, sem se odločila, da v tej diplomski nalogi skušam prikazati posledice solastnine etažnih lastnikov na skupnih delih, predvsem kakšne pravice, obveznosti in možnosti so solastnikom dane v naši pravni ureditvi.
Ključne besede: Etažna lastnina, akt o oblikovanju etažne lastnine, posebni deli v etažni lastnini, skupni deli v etažni lastnini, pripadajoče zemljišče, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih, upravljanje skupnih delov.  
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2756; Prenosov: 429
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
PROBLEMATIKA PROMETA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Z ANALIZO IZBRANE SODNE PRAKSE
Tadeja Krošel, 2014, diplomsko delo

Opis: Kmetijska zemljišča, gozdovi in kmetije so zaradi izrednega pomena, ki ga imajo za državljane Republike Slovenije ter za prihodnje rodove, podvrženi posebnemu omejujočemu pravnemu režimu, zasnovanemu tako na ustavni ravni kot realiziranemu z zakoni. Jedro tega varovalnega režima predstavljajo omejitve v prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami. Lastnik, ki želi omenjene nepremičnine veljavno odtujiti, mora namreč upoštevati poseben postopek prodaje, kot ga določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Pri razpolaganju s svojim kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo pa lastnik nepremičnine ni omejen le s kogentnimi postopkovnimi določbami, temveč v primeru prodaje načeloma tudi ni svoboden pri izbiri pogodbene stranke. Različni področni zakoni namreč določajo številne prednostne upravičence, ki imajo v primeru, da so za nakup zainteresirani, prednost pred vsemi drugimi. Za veljavnost pravnega posla, s katerim se odsvoji tovrstne nepremičnine, pa je potrebna tudi odobritev s strani upravne enote. V postopku odobritve ima ključno vlogo upravni organ, ki v vsakem primeru posebej presoja, ali so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla predstavlja nujni pogoj za učinkovanje pogodbe, s katero se lastnik zavezuje k prenosu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, posebni pravni režim, omejitev prometa, prednostni upravičenci, odobritev pravnega posla
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 887; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (711,78 KB)

9.
PRODAJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Barbara Bališ, 2014, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je opaziti precejšen upad interesa za kmetijstvo, predvsem pri mladih. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki jih obdelovanje zemlje ne zanima, se pogosto odločijo za prodajo le teh. Kmetijska zemljišča so zaradi svojih lastnosti za Slovenijo še kako pomembna. Prav zaradi tega zakonodajalec ni mogel dovoliti, da bi promet s kmetijskimi zemljišči potekal brez kakršnihkoli omejitev. V tretjem poglavju smo predstavili eno izmed glavnih ovir prostega prometa s kmetijskimi zemljišči, to je predkupna pravica. Kako pomemben institut je to, nam pove tudi dejstvo, da je določbe v zvezi s predkupno pravico na kmetijskih zemljiščih, mogoče zaslediti v več zakonih. Prodaja kmetijskega zemljišča brez upoštevanja predkupne pravice sploh ni mogoča. Predkupna pravica pa ni edina ovira pri prometu s kmetijskimi zemljišči. V četrtem poglavju smo opisali celoten postopek prodaje kmetijskih zemljišč. Ta zajema pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča, ponudbo, sprejem ponudbe, trenutek sklenitve pravnega posla, upoštevanje predkupnih upravičencev, odobritev pravnega posla s strani upravne enote, plačilo davka na promet nepremičnin, overitev zemljiškoknjižnega dovolila in vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ob pisanju smo naleteli na ne najbolj jasne in pomanjkljive določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih. O njih smo izrazili svoje mnenje, ponekod pa smo se oprli tudi na mnenja in stališča sodne prakse.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, prodaja, predkupna pravica, predkupni upravičenec, zemljiškoknjižno dovolilo, ponudba, sprejem ponudbe, davek
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 2037; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

10.
Lastninska problematika na področju javnega dobra in v javnem interesu zavarovanih dobrin, predvsem voda
Vesna Rijavec, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku je predstavljeno razlikovanje med stvarnopravno in javnopravno ureditvijo na zavarovanih dobrinah, s poudarkom na vodnih območjih. Čeprav je na nepremičnini vzpostavljena omejitev v javnopravnem namenu, na njej obstajajo tudi stvarne pravice, vendar so dobrine zaradi doseganja varstva omejene. Najširša omejitev je uveljavljena s statusom javnega dobrega. Javno dobro se lahko vzpostavi neposredno z zakonom ali splošnim aktom vlade oziroma z razglasitvijo lokalne skupnosti in odločbo pristojnega organa. Glede na različno naravo dobrin zakon lahko določa obligatoren ali fakultativen status javnega dobrega. Argumentacija temelji tudi na primerjalnopravnih ureditvah javnega dobrega, pri čemer so izpostavljene tipične ureditve, ki temeljijo na lastninskem koncečtu javnega dobrega. Opozorjeno je na posebnosti ureditve za različne kategorije vodnih dobrin, kot so celinsko in morsko območje, grajeno javno dobro in vodna infrastruktura.
Ključne besede: javno dobro, omejitev v javnem interesu, vodno zemljišče, lastninska pravica, stvarne pravice na tuji stvari, ekstrakomercialnost
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1196; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici