| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov »Pesem ledu in ognja«
Matej Kugl, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo primerjalno analizirali prevode zemljepisnih imen, ki se pojavijo v zbirki romanov Pesem ledu in ognja (1996, 1998, 2000, 2005, 2011) avtorja Georga R. R. Martina ter uradne in neuradne podnapise televizijske serije Igra prestolov (2011–2017). Prevod štirih romanov v slovenščino je naredil Boštjan Gorenc (2005, 2009, 2014, 2014), drugo knjigo pa je prevedel Branko Gradišnik (2008). Prevajanje zemljepisnih imen iz fantazijskih del predstavlja velik izziv, saj mora prevajalec poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot tudi ciljnega jezika. Prevajalec mora izluščiti pomen imena in ga ustrezno prenesti v ciljni jezik. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretskem so predstavljena oziroma opredeljena zemljepisna imena in razloženo, kako jih prevajamo. V nadaljevanju je predstavljeno avdiovizualno prevajanje, trije najpogostejši načini in pravila podnaslavljanja. Teoretični del prav tako zajema prevajalske strategije po Jeanu-Paulu Vinayju in Jeanu Darbelnetu ter Moni Baker. V empiričnem delu smo se osredinili na primerjalno analizo zemljepisnih imen v uradnih in neuradnih podnapisih z uradnim prevodom zbirke romanov Pesem ledu in ognja. Zemljepisna imena velikokrat vsebujejo zgodovinska dejstva ali pa razlago o nastanku. Primerjalna analiza je pokazala, da sta prevajalca uradnega prevoda in podnapisov bolj upoštevala Martinove razlage. Pri prevajanju sta večinoma ohranila prvotni pomen imen. Prevajalec neuradnih podnapisov je pogosteje samo prenesel izvorno poimenovanje ali pa izpustil del imena.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajalske strategije, George R. R. Martin, Pesem ledu in ognja, avdiovizualno prevajanje, podnapisi
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1287; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (872,50 KB)

2.
Primerjalna analiza geografskih imen v slovenskih prevodih romana Gospodar Prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena
Jernej Gal, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je prevajanje in primerjava prevodov zemljepisnih imen, ki so vključena v fantazijsko delo Gospodar prstanov avtorja J. R. R. Tolkiena, ki je v pomoč prevajalcem izdal tudi navodila o prevajanju imen v Gospodarju prstanov. Roman so leta 1995 prvič prevedli Polona Mertelj, Primož Pečovnik in Zoran Obradović, drugi prevod pa je med letoma 2002 in 2004 opravil Branko Gradišnik. V sklopu analize naloga obravnava še teorijo posodabljanja prevodov. V romanu so prisotna številna edinstvena imena, ki na zanimiv in pretkan način opisujejo značilnosti različnih krajev. Velikokrat vključujejo tudi prvine staroangleškega in nordijskega besedišča ter so ukoreninjena z zgodovinskimi dejstvi iz romana. Zaradi tega so v prevodih uporabljene različne prevajalske strategije. Da bi bralci razumeli pomen in kulturno zasidranost teh imen, so v prevodih prisotne podomačitve in prilagoditve izvirnika ciljnemu jeziku. Primerjalna analiza izvirnika in obeh prevodov je pokazala, da so imena v prvotnem prevodu bolj podomačena kot v novejšem prevodu. Obenem pa je razvidno, da je prevajalec novejšega prevoda bolj dosledno upošteval Tolkienova navodila, kot pa so to storili prevajalci prvotnega prevoda.
Ključne besede: zemljepisna imena, prevajanje, posodabljanje prevodov, J. R. R. Tolkien, The Lord of the Rings, Gospodar prstanov, prevajalske strategije
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1502; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (760,42 KB)

3.
PREVODI MANJ ZNANIH SLOVENSKIH NENASELBINSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ANGLEŠČINO – NA PRIMERIH IZ PRIROČNEGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE (1996)
Aleksandra Zupanc, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje zemljepisnih imen je pomembno, saj ima vsaka država svoj jezik. Že od nekdaj je vloga prevajalca, da prenese sporočilo iz izhodiščne kulture v ciljno in pri tem ohrani sporočilo izhodiščnega besedila oziroma značilnosti izhodiščne kulture. Danes, ko je globalizacija na višku in so informacije dostopne na vsakem koraku, pa je vloga prevajalca še pomembnejša. Prav tako ima veliko vlogo tudi turizem. V današnjem svetu predstavlja veliko pomoč pri prepoznavnosti določene države, njenih naravnih, kulturnih znamenitosti, navad, običajev, ljudi in kulture njenega naroda. V določeni meri je turizem vključen v samo magistrsko delo; namen dela je namreč prikazati prevajanje zemljepisnih nenaselbinskih imen – imen gora, hribov, rek, jam, polj, planot ipd. – na podlagi Priročnega krajevnega leksikona Slovenije (1996) in prikazati rešitve prevodov, ki so na voljo na spletu, oziroma podati predloge zanje, če prevodi ne obstajajo ali niso ustrezni. Splet je postal vodilni vir pridobivanja informacij in enako velja tudi za prevode. Poleg tega cilj magistrskega dela ni zgolj ovrednotiti obstoječe prevode, ampak tudi prikazati, s kakšnimi prevajalskimi postopki so bili ti prevedeni in kakšni predlogi oz. rešitve bi bili možni, da se izboljša prevajanje tovrstnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: prevajanje, prevajalec, nenaselbinska zemljepisna imena, prevajalski postopki, splet, Vinay in Darbelnet, Priročni krajevni leksikon Slovenije (1996)
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1098; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

4.
Zemljepisna lastna imena v Večeslavcih
Mihaela Koletnik, Zdenka Holsedl, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: slovenščina, zemljepisna imena, lastna imena, Večeslavci
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1388; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Translating Slovene geographical names into English with special reference to the translation of tourist texts
Nataša Mušič, 2009, diplomsko delo

Opis: The diploma thesis presents an analysis of translating Slovene geographical names into English with special reference to the translation of tourist texts. The characteristics of tourist texts and the standardization of geographical names are also presented. Firstly, collected tourist brochures were examined, and then these names were divided into various categories and analyzed accordingly. Special attention was also given to different translations of individual names. Moreover, some rules for translating Slovene geographical names into English are proposed and presented.
Ključne besede: prevajanje, zemljepisna imena, turistična besedila, turistični prospekti, standardizacija, UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names), uveljavljeni prevodi.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 4703; Prenosov: 938
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici