Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava energetski pregled podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., in je obnova energetskega pregleda, ki je bil narejen leta 2004. V energetskem pregledu je prikazana poraba energentov, ki jih podjetje uporablja v svoje namene. Podatki energentov, ki so prikazani v energetskem pregledu, so iz let 2018 in 2019. Predstavljena bosta tudi največja porabnika energentov v podjetju, in sicer atomizer, ki porabi 7,1 % električne energije, namenjene porabi za proizvodne namene, in 21,8 % zemeljskega plina za proizvodne namene, ter žgalna peč, pri kateri se za proizvodne namene porabi 12,4 % električne energije in 60,2 % vsega zemeljskega plina, namenjenega za proizvodne namene. V zaključku naloge so v energetskem pregledu navedena še priporočila in potencialne investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetja. Potencialne investicije se nanašajo na boljši izkoristek energentov v podjetju ter s tem zmanjšanje stroškov, ki jih ti energenti predstavljajo danes. V energetskem pregledu bo podrobneje prikazana investicija nove kompresorske postaje, s katero bo podjetje privarčevalo tretjino električne energije v primerjavi s staro kompresorsko postajo.
Ključne besede: energetski pregled podjetja, energenti, smotrna raba energije, ogrevanje, električna energija, zemeljski plin, komprimirani zrak
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 683; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Diplomska naloga zajema preučitev onesnaževanja okolja s prometom in vpliva prometa na okolje in zdravje ljudi. Osredotočena je na dve alternativni gorivi, in sicer stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen naftni plin (LPG). V drugem delu je prikazano stanje onesnaženosti okolja zaradi prometa v Sloveniji in stanje uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Izvedena je spletna anketa, kjer smo preverili poznavanje in uporabo omenjenih alternativnih goriv. Pregledali smo primere dobrih praks uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Ker smo kot eno izmed možnih rešitev za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom navedli možnost prehoda na alternativno gorivo LPG ali CNG, smo izdelali izračun za povprečen čas povrnitve investicije v predelavo vozila na LPG in nakup tovarniškega vozila na CNG gorivo. Navedli smo tudi druge možne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom, katerega v določeni meri kot posamezniki lahko rešimo z vsakodnevnimi ukrepi, in navedli smo tudi druge možne rešitve, kot so uvedba eksternih stroškov ali uvajanja zelenih mest v državi.
Ključne besede: utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin, alternativna goriva, onesnaževanje okolja, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1105; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje gorivne celice, različni tipi gorivnih celic, njihova medsebojna primerjava glede na izkoristek, temperaturo obratovanja, uporaba elektrolita, vrste goriva in cene. Opisana je trdno oksidna gorivna celica in priprava goriva iz zemeljskega plina. Podanih je več načinov pridobivanja vodika iz zemeljskega plina. V eksperimentalnem delu je uporabljeno parno reformiranje zemeljskega plina. Gorivne celice imajo višji izkoristek od klasičnih naprav za proizvodnjo električne energije, učinkovitost pa lahko še povečamo z uporabo termoelektričnih materialov. Namen diplomske naloge je priprava goriva za trdno oksidno gorivno celico. V nalogi je uporabljen program za simulacijo procesov Aspen Plus V10, s pomočjo katerega sta prikazani dve simulaciji za pripravo goriva iz zemeljskega plina z različnim vstopnim tlakom. Pri reformiranju iz zemeljskega plina poleg vodika pridobimo še en uporaben produkt - ogljikov dioksid. Rezultati kažejo, da pridobimo večjo količino želenih produktov pri uporabi nižjega tlaka v tokovnicah.
Ključne besede: gorivna celica, zemeljski plin, proizvodnja vodika, računalniška simulacija
Objavljeno v DKUM: 21.06.2019; Ogledov: 1346; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: V diplomskem delu smo izvedli primerjavo med novim modelom za določitev odjema zemeljskega plina, ki ga narekuje Metodologija za prognoziranje ne dnevno merjenih prevzemov uporabnikov omrežja zemeljskega plina, izdana s strani pripravljavca prognoz, in obstoječim modelom, ki ga uporabljamo trenutno. Vsakega končnega odjemalca smo razvrstili v določen standardni obremenitveni profil, ki združuje uporabnike distribucijskega omrežja zemeljskega plina na osnovi karakteristike odjema. Za parametriranje profilov smo na določenih lokacijah postavili dnevno merjena referenčna odjemna mesta. Z analizo prognoz in dodelitev novega modela ter dodeljenih količin obstoječega modela smo oba ovrednotili in podali kritično oceno obeh. Predvidevali smo, da bo nov model natančneje določil prevzete količine, kar smo po izvedeni analizi tudi potrdili.
Ključne besede: zemeljski plin, obremenitveni profil, napoved odjema
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 989; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,04 MB)