| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces proizvodnje tekočega zraka z izrabo kriogene energije uplinjanja utekočinjenega zemeljskega plina : magistrsko delo
Rok Kramberger, 2023, magistrsko delo

Opis: Kriogeno shranjevanje energije predstavlja eno izmed perspektivnih procesov shranjevanja odvečne energije. Na svetu je vse bolj aktualen ladijski transport zemeljskega plina, ki je zaradi specifike transporta utekočinjen. V terminalih UZP, do katerih poteka transport UZP, je potreben proces, pri katerem poteka uplinjanje UZP, ki se ga nato uvaja v visokotlačno transmisijsko plinovodno omrežje. Nam najbližji terminal uplinjanje UZP je na Hrvaškem otoku Krk, v kraju Omišalj. Pri procesu fazne spremembe zemeljskega plina iz tekočega v plinasto, je potrebno veliko energije, ki je potrebna za proces uplinjanja UZP in za uplinjanje izkorišča toploto morske vode. Višek proizvedene kriogene energije se izkoristi za proizvodnjo električne energije, s pomočjo turbin in znaša približno 840.000 kJ ton-1 UZP. Za povečanja izkoristka kriogene energije uplinjanja UZP, je ustrezna soproizvodnja tekočega zraka, ki izkorišča kriogeno temperaturo UZP, ki je približno enaka temperaturi utekočinjenega zraka. V magistrskem delu je opravljena računalniška simulacija proizvodnje tekočega zraka, z izrabo kriogene energije uplinjanja UZP, z 3 različnimi modeli, pri različnih obratovalnih pogojih procesa. Računalniška simulacija je izvedena s programskim paketom Aspen Plus. Soproizvodnja tekočega zraka je smiselna pri modelu s frakcionirno destilacijo. Specifična entalpija znaša 320 kJ kg-1. Prav tako se zmanjša poraba energije procesa, ki znaša 281.634 kW. Uničena eksergija znaša 108,03 kJ na kg UZP. Letno povečanje prihodka procesa je 2,34 M€ in dobiček od procesa je 2,18 M€. Stroški investicije znašajo 2,76 M€, pri obratovalni stroških 638.000 €. Dodatno izboljšanje procesa je možno z uporabo tekočega dušika kot hladiva, ki zmanjša investicijske in obratovalne stroške procesnih naprav.
Ključne besede: utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen zrak, kriogena energija, frakcionirna destilacija, terminal UZP, izraba kriogene energije.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 325; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

2.
Položaj in opredelitev obnovljivih virov energije v pravu Evropske unije : magistrsko delo
Tina Ušaj, 2023, magistrsko delo

Opis: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov. Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum. PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990. Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE. Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti. Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil. Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Pregled in ocena tehnologij zajema co2 iz dimnih plinov toplarne daljinskega ogrevanja : diplomsko delo
Etjan Kiralj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in doprinos CO2 k temu. Kot ukrep za zmanjšanje izpustov emisij CO2 so podrobneje predstavljene tehnologije za zajemanje CO2 iz dimnih plinov naprav v energetskem sektorju. Kot referenčna toplarna je bil obravnavan proizvodni obrat podjetja Energetike Maribor. Ker je v povezavi s to tehnologijo veliko negotovosti, predvsem iz vidika stroškov, se je pripravil računski model, s katerim je mogoče oceniti padec izkoristka proizvodnje koristne energije, stroške zajemanja CO2 in potrebo po dodatni energiji.
Ključne besede: ogljikov dioksid, emisije, toplogredni plini, zajemanje CO2, absorpcija, termična predelava odpadkov, zemeljski plin, ločevanje plinov
Objavljeno v DKUM: 12.09.2022; Ogledov: 514; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

4.
Energetski pregled podjetja gorenje keramika d.o.o. : diplomsko delo
Urban Laubič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava energetski pregled podjetja Gorenje Keramika, d. o. o., in je obnova energetskega pregleda, ki je bil narejen leta 2004. V energetskem pregledu je prikazana poraba energentov, ki jih podjetje uporablja v svoje namene. Podatki energentov, ki so prikazani v energetskem pregledu, so iz let 2018 in 2019. Predstavljena bosta tudi največja porabnika energentov v podjetju, in sicer atomizer, ki porabi 7,1 % električne energije, namenjene porabi za proizvodne namene, in 21,8 % zemeljskega plina za proizvodne namene, ter žgalna peč, pri kateri se za proizvodne namene porabi 12,4 % električne energije in 60,2 % vsega zemeljskega plina, namenjenega za proizvodne namene. V zaključku naloge so v energetskem pregledu navedena še priporočila in potencialne investicije za izboljšanje energetske učinkovitosti podjetja. Potencialne investicije se nanašajo na boljši izkoristek energentov v podjetju ter s tem zmanjšanje stroškov, ki jih ti energenti predstavljajo danes. V energetskem pregledu bo podrobneje prikazana investicija nove kompresorske postaje, s katero bo podjetje privarčevalo tretjino električne energije v primerjavi s staro kompresorsko postajo.
Ključne besede: energetski pregled podjetja, energenti, smotrna raba energije, ogrevanje, električna energija, zemeljski plin, komprimirani zrak
Objavljeno v DKUM: 12.10.2021; Ogledov: 1007; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Izzivi povečevanja projektne organizacijske zrelosti v energetski panogi
Boštjan Vrhovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Energetska podjetja, ki delujejo na področju prodaje zemeljskega plina, se srečujejo z obsežnimi spremembami. Da so podjetja lahko sledila tem spremembam in se jim ustrezno prilagodila, so bila primorana uvajati spremembe tudi v svojem poslovanju in organizaciji. Ta kompleksnost sistema, kjer se je podjetje v določenem trenutku moralo preoblikovati, spremeniti poslovni model (tako na nabavni kot na prodajni strani), vse to pravilno in skladno z zakonodajo upravljati ter na koncu uspešno prodati na trgu, je predstavljala za mnoga podjetja velik izziv. Podjetja morajo poiskati rešitve tako, da bodo konkurenčna na trgu in se bodo sposobna prilagoditi zahtevam svojih kupcev. Opustiti morajo tradicionalne vzorce delovanja in pri nastopu na trgu doseči svojo vlogo in poslovni model, saj bodo le tako lahko delovala neodvisno in v smeri svojih ciljev. Pri tem imajo veliko vlogo tudi zaposleni, ki morajo prav tako spremeniti načine izvajanja svojega dela in odnos do kupcev. Doseganje navedenega je izjemno zahtevno, gre torej za organizacijsko izjemno zahteven projekt, ekonomsko upravičen samo ob doseganju zadostne ekonomije obsega, saj so fiksni stroški precej visoki (organizacijska struktura, najem transportnih poti, članstva). Ključno je, da podjetja to spoznajo in začnejo z aktivnostmi v smeri preoblikovanja. Rešitev je lahko v oblikovanju projektne pisarne, ki z implementacijo celovitega sistema projektnega managementa v podjetju, zagotovitvijo ustrezne projektne usposobljenosti vodij projektov in članov projektnih timov, vzpostavitvijo projektnega informacijskega sistema in drugimi dejavnostmi podpre pravilno in pravočasno izvedbo vseh projektov, ki so potrebni za nastale spremembe na trgu. Pri tem pa mora podjetje paziti na pomembne dejavnike (enostavnost, osredotočenost, planiranje, polno podporo vodstva, komuniciranje) za uspešno umestitev projektne pisarne in obvladovanje tveganj (število vodij, izgorelost, papirologijo, org. prestrukturiranje) – tveganje in rezultati gredo z roko v roki. Vzpostavljanju uspešnega projektnega vodenja, s pomočjo katerega bodo podjetja dosegla želen cilj, mora slediti tudi ustrezen informacijski sistem, ki je vezan na projekt in njegovo okolje, v katerem je oblikovan, voden, izvajan in končan. S pomočjo informacijskega sistema bomo lažje nadzirali, upravljali in vodili projekte, ki so potrebni za preoblikovanje podjetja. Informacijski sistem bo osrednji element kontrolnega mehanizma, ki bo spremljal vse dogajanje in nas pravočasno obveščal o doseženem in potrebnih korektivnih ukrepih. Magistrsko delo izpostavlja pomen in nujnost projektnega vodenja in projektne organiziranosti za pravilno odzivanje podjetja na spremembe in izzive na trgu. Ključno pri tem je, da se proces preoblikovanja podjetja ne konča z vzpostavitvijo nove organizacijske oblike in članstva v lastni bilančni skupini, pač pa z vzpostavitvijo kontinuiranega procesa razvoja projektne pisarne in zasledovanjem ciljev, opredeljenih v strategiji. Dolgoročen obstoj lahko zagotovita le nenehno prilagajanje trgu in sprotno preoblikovanje poslovnega procesa, tako da bo sledil tržnim razmeram in kupčevim potrebam.
Ključne besede: zemeljski plin, spremembe na trgu zemeljskega plina, bilančna skupina, projektno vodenje, projektna pisarna, operater distribucijskega omrežja.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1188; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
Problem onesnaževanja okolja s prometom in alternativna rešitev lpg in cng
Marija Dernač, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga zajema preučitev onesnaževanja okolja s prometom in vpliva prometa na okolje in zdravje ljudi. Osredotočena je na dve alternativni gorivi, in sicer stisnjen zemeljski plin (CNG) in utekočinjen naftni plin (LPG). V drugem delu je prikazano stanje onesnaženosti okolja zaradi prometa v Sloveniji in stanje uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Izvedena je spletna anketa, kjer smo preverili poznavanje in uporabo omenjenih alternativnih goriv. Pregledali smo primere dobrih praks uporabe alternativnih goriv LPG in CNG. Ker smo kot eno izmed možnih rešitev za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom navedli možnost prehoda na alternativno gorivo LPG ali CNG, smo izdelali izračun za povprečen čas povrnitve investicije v predelavo vozila na LPG in nakup tovarniškega vozila na CNG gorivo. Navedli smo tudi druge možne rešitve za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prometom, katerega v določeni meri kot posamezniki lahko rešimo z vsakodnevnimi ukrepi, in navedli smo tudi druge možne rešitve, kot so uvedba eksternih stroškov ali uvajanja zelenih mest v državi.
Ključne besede: utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin, alternativna goriva, onesnaževanje okolja, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1523; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Obstoječe in načrtovane plinske prenosne poti v Evropi
Jernej Blažič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili obstoječe plinovodne poti po Evropi in naredili kratek pregled. Posebno pozornost bomo namenili novejšim projektom, ki so načrtovani za izgradnjo. Pri tem se bomo posebej osredotočil na severni tok, južni tok, balkanski tok ter plinovod Nabucco. Na koncu bomo predstavili slovensko plinovodno omrežje ter opisali nove načrtovane plinovode v Sloveniji. Vse bomo zaokrožili v sklepu, kjer smo predstavili svoj pogled na to panogo.
Ključne besede: zemeljski plin, plinovod, utekočinjeni zemeljski plin
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1494; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

8.
Reformiranje zemeljskega plina za trdno oksidne gorivne celice : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neža Hozjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje gorivne celice, različni tipi gorivnih celic, njihova medsebojna primerjava glede na izkoristek, temperaturo obratovanja, uporaba elektrolita, vrste goriva in cene. Opisana je trdno oksidna gorivna celica in priprava goriva iz zemeljskega plina. Podanih je več načinov pridobivanja vodika iz zemeljskega plina. V eksperimentalnem delu je uporabljeno parno reformiranje zemeljskega plina. Gorivne celice imajo višji izkoristek od klasičnih naprav za proizvodnjo električne energije, učinkovitost pa lahko še povečamo z uporabo termoelektričnih materialov. Namen diplomske naloge je priprava goriva za trdno oksidno gorivno celico. V nalogi je uporabljen program za simulacijo procesov Aspen Plus V10, s pomočjo katerega sta prikazani dve simulaciji za pripravo goriva iz zemeljskega plina z različnim vstopnim tlakom. Pri reformiranju iz zemeljskega plina poleg vodika pridobimo še en uporaben produkt - ogljikov dioksid. Rezultati kažejo, da pridobimo večjo količino želenih produktov pri uporabi nižjega tlaka v tokovnicah.
Ključne besede: gorivna celica, zemeljski plin, proizvodnja vodika, računalniška simulacija
Objavljeno v DKUM: 21.06.2019; Ogledov: 1820; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Tehniško - tehnološka analiza obratovanja soproizvodnje toplote in električne energije za ogrevanje zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji : diplomsko delo
Matej Glavič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema področje ogrevanja zemeljskega plina na merilno regulacijski postaji z izkoriščanjem odvečne toplote soproizvodnje toplote in električne energije. V nalogi je predstavljeno, kako se s spreminjanjem temperature povratnega toka grelne tekočine spreminja izkoristek soproizvodnje toplote in električne energije. Višja, kot je temperatura povratne vode, nižji je izkoristek naprave. Naloga analizira tudi možnost vgradnje večjega toplotnega prenosnika v merilno regulacijsko postajo in ekonomsko upravičenost takšne investicije. Ta se je izkazala za neupravičeno, saj je povračilna doba stroškov investicije predolga.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja toplote in električne energije, toplota, prenosnik, zemeljski plin
Objavljeno v DKUM: 01.03.2019; Ogledov: 1294; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

10.
Ovrednotenje metod za določitev odjema zemeljskega plina pri končnih odjemalcih
Nejc Grapulin, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izvedli primerjavo med novim modelom za določitev odjema zemeljskega plina, ki ga narekuje Metodologija za prognoziranje ne dnevno merjenih prevzemov uporabnikov omrežja zemeljskega plina, izdana s strani pripravljavca prognoz, in obstoječim modelom, ki ga uporabljamo trenutno. Vsakega končnega odjemalca smo razvrstili v določen standardni obremenitveni profil, ki združuje uporabnike distribucijskega omrežja zemeljskega plina na osnovi karakteristike odjema. Za parametriranje profilov smo na določenih lokacijah postavili dnevno merjena referenčna odjemna mesta. Z analizo prognoz in dodelitev novega modela ter dodeljenih količin obstoječega modela smo oba ovrednotili in podali kritično oceno obeh. Predvidevali smo, da bo nov model natančneje določil prevzete količine, kar smo po izvedeni analizi tudi potrdili.
Ključne besede: zemeljski plin, obremenitveni profil, napoved odjema
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1239; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 1.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici