1. Dinamika mineralnih oblik dušika (N- min) glede na različne načine oskrbe tal v ekološkem pridelovanju zelja : diplomsko deloLeon Fras, 2022, diplomsko delo Opis: Konvencionalno pridelovanje zelenjave poteka ob velikih vnosih dušika in pogosto pomeni obremenitev za okolje. V ekološki pridelavi je vnos dušika omejen, dinamika sproščanja iz tal je odvisna od vremenskih razmer, kar limitira višino pridelka. V poljskem poskusu je bila spremljana dinamika mineralnega dušika (N-min) v nitratni in amonijski obliki pred presajanjem zelja spomladi 2016, v času rastne dobe, jeseni po spravilu in naslednjo pomlad 2017 pri različnih načinih oskrbe tal: prekrivni posevki (inkarnatka in ozimni ječmen) povaljani z valjarjem rastlinske odeje, plitvo zaorani prekrivni posevki, kontrola brez prekrivnih posevkov in brez folije ter kontrola s folijo. N-min vzorci so bili odvzeti po slojih iz globin 0,3m, 0,6m, in 0,9 m. Rezultati analiz so pokazali, da je bilo pred sajenjem zelja največ dostopnega dušika na parcelah, kjer je rastla inkarnatka in je bila zaorana. Tudi v rastni sezoni so bile najvišje vrednosti N-min na parcelah z inkarnatko, vendar med zaorano in povaljano ni bilo statistično značilnih razlik. Sledile so parcele, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. V povprečju vseh obravnavanj so bile jeseni statistično značilno višje vrednosti N-min po oranju v primerjavi z valjanjem prekrivnih posevkov (43,6 oz. 29,3 kg/ha). Preko zime se je v večini primerov količina N-min zmanjšala. Spomladi naslednje leto je bila najvišja vrednost N-min na parcelah, kjer je rasel ječmen, ki je bil zaoran. Prekrivni posevki pozitivno vplivajo na količino dostopnega dušika v tleh in na manjše izgube le-tega preko zime, kjer so bile najnižje prav na povaljanih parcelah s prekrivnimi posevki. Ključne besede: zelje, dušik, N-min, ekološko kmetijstvo, obdelava tal Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. Potencialni indikatorji za ocenjevanje trajnosti v pridelavi hrane na njivah : doktorska disertacijaSaša Štraus, 2012, doktorska disertacija Ključne besede: kmetijstvo, primerjalna analiza, hrana, kvaliteta, okoljski vidik, ekonomika, pšenica, rdeča pesa, zelje, buče, zavarovana območja Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1968; Prenosov: 121
Povezava na celotno besedilo |
3. |
4. |
5. |
6. Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju : doktorska disertacijaAlenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in
procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za
določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali
s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost
nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače
(Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var.
capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris
L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave
različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih
surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi
tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo
podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C
(določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so
znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg),
sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z
najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost
nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno
znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave
na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje
vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso.
Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire
iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med
fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata
glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave. Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje Objavljeno v DKUM: 16.02.2015; Ogledov: 4153; Prenosov: 562
Celotno besedilo (3,76 MB) |
7. Senzorične lastnosti rdeče pese in zelja v odvisnosti od načina kmetijske pridelaveAndreja Hedl, 2012, diplomsko delo Opis: Senzorične lastnosti so bile preučevane pri rdeči pesi (Beta vulgaris L. cv. 'Rote Kügel') in belem zelju (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Kranjsko okroglo'), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih. Vzorci so bili pridobljeni iz ekološkega (EKO), integriranega (INT), biodinamičnega (BD) in konvencionalnega (KON) pridelovalnega sistema ter kontrole - brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (K). Senzorično ocenjevanje je bilo izvedeno s pomočjo nešolanih ocenjevalcev, ki so na podlagi 9-stopenjske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Preučevani parametri so bili barva, vonj, okus, splošni vtis in pripravljenost za nakup. Pri rdeči pesi je način kmetijske pridelave statistično značilno vplival na barvo. Barva biodinamične (ocena 6,38) in kontrolne (6,56) rdeče pese je statistično značilno boljše ocenjena kot barva integrirano (5,82) pridelane rdeče pese. Pri zelju so bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih, razen pri pripravljenosti za nakup. Glede okusa je bilo zelje iz biodinamične pridelave (6,00) statistično značilno boljše ocenjeno. Slabše sta bila ocenjena vzorca zelja iz kontrole (5,27) in ekološke (5,26) pridelave. Opažene so bile tudi razlike med ocenami rdeče pese, glede na starostno skupino in izobrazbo. Pri zelju so se razlike pokazale v ocenah med spoloma in med ocenjevalci z različno stopnjo izobrazbe. Ključne besede: pridelovalni sistemi, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane, rdeča pesa, zelje Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 2122; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,94 MB) |
8. VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJANika Weber, 2009, diplomsko delo Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo). Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev Objavljeno v DKUM: 21.10.2009; Ogledov: 4264; Prenosov: 390
Celotno besedilo (2,17 MB) |
9. Rast in pridelek zelenjadnic v združeni setviMarko Žuljan, 2009, magistrsko delo Opis: IZVLEČEK
V letih 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru v Sloveniji izvedli ekološki poljski poskus združene setve zelenjadnic, s katerim smo proučili vpliv šestih zelenjadnic na pridelek belega zelja (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC.). Zelje kot osnovni posevek je bilo posajeno skupaj z zelenjadnicami: glavnato solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC.), nizkim fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.) in zeleno (Apium graveolens L.). Zelenjadnice so bile posajene v istem časovnem terminu kot zelje po aditivnem vzorcu združene setve na sredini medvrstnih prostorov zelja. Vse zelenjadnice so bile posajene tudi kot samostojni posevki. Statistična zasnova poskusa je bila naključni blok sistem s štirimi ponovitvami. Izračunali smo nekatere kazalce učinkovitosti izrabe pridelovalne površine, časa pridelave, tekmovalnosti vrst in prihodka združene setve. Statistično značilno najvišji pridelek zelja v združeni setvi je bil dosežen pri združeni setvi z rdečo peso in solato, medtem ko je bil najnižji pridelek dosežen v združeni setvi s paradižnikom. Paradižnik je imel največjo tekmovalno moč proti zelju, medtem ko je rdeča pesa pozitivno vplivala na produktivnost zelja. Vrednosti količnika ekvivalenta tal (LER) so bile višje od 1,0 pri vseh obravnavanjih združene setve. Najvišja vrednost LER (1,45) je bila dosežena pri združeni setvi zelja in paradižnika ter najmanjša pri združeni setvi zelja in fižola ter zelja in pora (1,19). Kazalci učinkovitosti izrabe pridelovalne površine in časa pridelave so pokazali prednost večine obravnavanj združene setve v primerjavi s samostojnimi posevki. Kazalec relativne skupne vrednosti (RVT) je pri pridelavi zelja in paradižnika ter zelja in solate v združeni setvi pokazal višji prihodek v primerjavi s prihodkom pridelave paradižnika in solate kot samostojna posevka. Rezultati raziskave so pokazali, da združena setev zelja s preučevanimi zelenjadnicami lahko poveča produktivnost, učinkovitost izrabe pridelovalne površine, časa in prihodka pridelave v primerjavi s samostojnimi posevki.
Ključne besede: Ključne besede: zelje, združena setev, količnik ekvivalenta tal (LER), kazalec relativne skupne vrednosti (RVT), ekološko kmetovanje Objavljeno v DKUM: 04.05.2009; Ogledov: 5013; Prenosov: 644
Celotno besedilo (1,52 MB) |