Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ekološko kmetijstvo pridela visoko kakovostno in varno hrano, prispeva pa tudi k zagotavljanju javnih dobrin ter k ohranjanju in varovanju celotnega okolja. Ekološka živila postajajo vedno pomembnejši del v svetovnem prostoru, saj potrošniki dajejo vedno več poudarka na kakovost hrane. V šolah in vrtcih so se po nekaterih državah ekološka živila že uveljavila, v Sloveniji pa na tem področju še rastemo. Namen diplomskega dela je, da se v javnih zavodih spremeni poznavanje ekoloških živil in poveča uporaba le teh v prehrano zaposlenih in uporabnikov. Razloga, za kaj ne vključujejo ekološke hrane v jedilnike, sta v večini bila visoka cena in pomanjkanje ponudnikov. Uporabniki v javnih zavodih v večini podpirajo uporabo ekoloških jedi, prav tako pa tudi organizatorji prehrane menijo, da so uporabniki zelo zadovoljni, saj jim je pomemben zdrav način prehranjevanja in boljši okus. Ker si odgovorni za nabavo prehrane želijo, da bi bilo več ozaveščanja na tem področju, predlagamo več izobraževanj, medsebojnih sodelovanj tudi z drugimi državami in večjo strokovno pomoč.
Ključne besede: Ekološko živilo, javni zavod, organizator prehrane, zeleno javno naročanje, certifikacija.
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč (59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Ključne besede: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Objavljeno v DKUM: 30.01.2017; Ogledov: 3915; Prenosov: 351
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je stanje okolja zaradi človekovih poseganj vanj zelo poslabšalo. Okoljski problemi se odražajo v obremenjevanju posameznih elementov okolja: zakisanju tal, evtrofikaciji, tanjšanju ozonskega plašča in večanju ozonske luknje, taljenju ledenikov, ekstremnih vremenskih pojavih in drugih posledicah, povezanih s podnebnimi spremembami, zmanjševanju biotske raznovrstnosti in ogroženosti nekaterih živalskih in rastlinskih vrst, krčenju gozdov, neučinkoviti rabi naravnih virov, slabšanju delovnih in bivanjskih razmer ter zdravja. Glede na to, da predstavljajo javna naročila 17,4 % BDP, lahko javni sektor preko instrumenta zelenih javnih naročil pomembno vpliva na zmanjšanje obremenitev okolja. Zeleno javno naročanje namreč omogoča doseganje specifičnih okoljskih ciljev, kot so izboljšanje posameznih okoljskih kazalnikov, čistejša proizvodnja in razvoj novih, okolju prijaznejših tehnologij, izdelkov in storitev. Zeleno javno naročanje spodbuja okoljsko ustreznejše ravnanje, vključno z energetsko učinkovitostjo in recikliranjem. Uporabno pa je tudi kot instrument osveščanja, saj je z zelenim javnim naročanjem javni sektor lahko vzor gospodarskim subjektom zasebnega prava ter potrošnikom. Glede na predvidene učinke zelenega javnega naročanja so slovenski nacionalni cilji na tem področju ambiciozni – v letu 2012 naj bi bilo kar 50 % oddanih javnih naročil »zelenih«. Iz statističnih podatkov Ministrstva za finance pa izhaja, da je bilo v letu 2012 oddanih 13,72 % zelenih javnih naročil, glede na vrednost pa je zeleno javno naročanje predstavljajo 20,88 %. Da bi čim hitreje in učinkoviteje dosegli cilj 50 %, mora vlada k urejanju področja zelenih javnih naročil pristopiti sistematično in vzpostaviti ureditev, ki zagotavlja politično podporo in podporo vodstva, razvoj okoljskih kriterijev za zeleno javno naročanje, vzpostavitev dialoga med zakonodajalcem, javnimi naročniki in ponudniki, ustrezna usposabljanja in svetovanje za javne naročnike in ponudnike ter spremljanje izvajanja zelenih javnih naročil. Ukrepe na tem področju pa je treba izvajati načrtno in kontinuirano ter jih prilagoditi posamezni ciljni skupini.
Ključne besede: javno naročilo, zeleno javno naročanje, ocena stroškov celotnega življenjskega obdobja, varstvo okolja, obremenitev okolja, sistemska ureditev
Objavljeno v DKUM: 03.07.2013; Ogledov: 2428; Prenosov: 264
Celotno besedilo (859,44 KB)