| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 2191; Prenosov: 240
URL Povezava na celotno besedilo

3.
OZAVEŠČANJE UČENCEV O ZDRAVI PREHRANI NA RAZREDNI STOPNJI
Tadeja Pevec, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ozaveščanje učencev o zdravi prehrani v teoretičnem delu osvetli pomen hrane in nato pobliže predstavi zdravo prehrano. V nadaljevanju tega dela se osredotočimo tudi na živila, njihovo hranilno in energijsko vrednost, dnevne obroke, prehranjevalno piramido, prehranjevalne navade in ne nazadnje na projekt Zdrave šole. Namen empiričnega dela v diplomskem delu pa je bil, raziskati pojem zdrave prehrane ter uživanje sadja in zelenjave med učenci dveh osnovnih šol. Pri tem smo bili pozorni na to, da je ena izmed šol vključena v projekt Zdrave šole, druga pa ne in tako smo želeli ugotoviti tudi, ali se pojavljajo razlike med njima. Poudariti moramo, da sta obe šoli vključeni v Evropski sistem razdeljevanja sadja, ki ga finančno podpira Evropska skupnost. Rezultati raziskave kažejo, da se učencem obeh šol zdi zajtrk zelo pomemben. Odstotek učencev, ki jedo zajtrk, pa je bistveno manjši. Učenci imajo zelo radi sadje in ga največkrat uživajo za malico, zajtrk in redkeje za kosilo. Uživajo ga enkrat do dvakrat dnevno. Najraje uživajo jagode, češnje in jabolka. Tudi zelenjavo imajo učenci zelo radi in jo uživajo enkrat do dvakrat dnevno. Raje imajo surovo kot kuhano zelenjavo. Od zelenjave pa najraje jedo solato, zelje in korenje. Z raziskavo smo ugotovili, da med I. OŠ Rogaška Slatina, ki je v projektu Zdrave šole, in OŠ Podčetrtek, ki ni, ni statistično značilnih razlik, kar je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: učenci razrednega pouka, zdrava prehrana, zajtrk, sadje, zelenjava, projekt ZDRAVA ŠOLA
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1731; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Vpliv materialnih lastnosti in oblike embalaže na učinkovitost pretovornih in transportnih procesov v skladišču sadja in zelenjave
Andreja Vurunić, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako vrsta in oblika embalaže vpliva na učinkovitost pretovornih in transportnih procesov v skladišču sadja in zelenjave. Predstavljena je problematika skladišč sadja in zelenjave trgovinske dejavnosti. Izpostavili bomo embalažo, ki se najpogosteje uporablja v teh skladiščih in katera embalaža bi bila najbolj primerna, da bi sadje in zelenjava ostala kakovostna in ohranila svežino. Osredotočili smo se na oddelek sadja in zelenjave v skladiščih trgovinske dejavnosti. Zaradi zadovoljstva končnih potrošnikov se morajo v procesu oskrbovalne verige potruditi vsi udeleženci, prav tako delovna sila v procesu skladiščenja. Pri kritični analizi bomo prikazali dejavnike, s katerimi se lahko skladiščenje izboljša in omogoči lažje delo skladiščnikom. S pomočjo trakov za povijanje transportnih vozičkov se bomo znebili folije, ki je težko razgradljiva, škodljiva naravi in povzroča več povratne embalaže. Ugotovili smo, da je v skladišču sadja in zelenjave nujna kontrola, ki se mora izvajati neprestano in na vseh oddelkih. Za kakovost artiklov, ki pristanejo na policah naših trgovin je treba spremljati njihove spremembe pri skladiščenju. Poskrbeti je treba za dobro kakovost sadja in zelenjave pri naročanju blaga pri dobrem dobavitelju, če pa je kakovost slabša pa le – to poskušati odpraviti čim hitreje. S pomočjo plastičnih zabojev in terminalov na zapestju bomo omogočili sadju in zelenjavi boljšo kakovost in večjo varnost pri manipulaciji.
Ključne besede: skladiščenje, embalaža, sadje in zelenjava, kakovost
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1221; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (799,24 KB)

5.
6.
VPLIV SOCIALNO EKONOMSKIH DETERMINANT ZDRAVJA NA UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI OSNOVNOŠOLCIH V POMURSKI REGIJI
Nataša Veren Horvat, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen vpliv socialno ekonomskih determinant zdravja na uživanje sadja in zelenjave pri osnovnošolcih v pomurski regiji. Predstavljen je vpliv izobrazbe, zaposlitve in dohodka staršev v povezavi z uživanjem sadja in zelenjave pri 11-letnikih v pomurski regiji. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni inštrumenti so anketni vprašalniki za vodstva šol, starše in otroke. Vprašalniki vsebujejo kombinirane tipe vprašanj za vodstvo šol in za otroke. Vključujejo metodo jedilnika prejšnjega dne ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil. Rezultati. Analiza anket je pokazala, da osnovnošolci v povprečju zaužijejo 3 enote sadja dnevno, kar pomeni, da s tem zadovoljujejo prehranskim določilom glede količine zaužitega sadja (priporočilo za dnevni vnos za sadje je 160 gramov na dan). V primeru zelenjave pa ugotovimo, da otroci zaužijejo v povprečju dobri 2 enoti zelenjave dnevno. Glede na priporočila (240 gramov zelenjave na dan) bi morali zaužiti vsaj 4, zato lahko rečemo, da ne izpolnjujejo prehranskih določil glede uživanja zelenjave. Iz rezultatov lahko sklepamo, da otroci staršev, ki imajo vsaj višjo stopnjo izobrazbe, zaužijejo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 478,6 gramov na dan), v primerjavi z otroki, ki imajo nižje izobražene starše (povprečno 418,6 gramov na dan). Izkazalo se je, da zaužijejo otroci staršev, ki so brezposelni, celo nekoliko več sadja in zelenjave (povprečno 458 gramov na dan) v primerjavi z otroki, ki imajo zaposlene starše (povprečno 435 gramov na dan). Otroci staršev, ki so po poklicu samozaposleni, partnerji, solastniki oziroma lastniki podjetij in intelektualni delavci, zaužijejo v povprečju manj sadja, zelenjave in juh (399 gramov na dan) kot otroci staršev, ki so kvalificirani/nekvalificirani delavci in gospodinje (445 gramov na dan). Sklep. Rezultati so pomembni kot nova spoznanja in temelj za zdravstveno vzgojno delo za povečano uživanje sadja in zelenjave pri preventivnem delu s šolarji.
Ključne besede: osnovnošolci, pomurska regija, sadje in zelenjava, socialno ekonomske determinante
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1127; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
SADJE IN ZELENJAVA V PREHRANI SLOVENSKIH OTROK
Ljudmila Pavlin, 2015, specialistično delo

Opis: Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike izjemno pomembna, tako ne preseneča dejstvo, da poteka veliko število raziskav s področja prehranjevanja z sadjem in zelenjavo, rezultati le teh pa pokažejo na trenutno stanje prehranjevanja, ter služijo za izhodišče pri oblikovanju strategije na tem področju. Namen specialističnega dela je bil pregled literature, raziskav in ukrepov na področju dnevnega vnosa sadja in zelenjave pri otrocih ter pregled ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja. Metodologija dela. Uporabljena je metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu neustreznega dnevnega vnosa sadja in zelenjave ter metoda sinteze, kjer so raziskave združene v celoto in omogočajo preglednost tematike. Rezultati. Rezultati pregledanih in objavljenih raziskav kažejo, da je dnevni vnos sadja zadosten, medtem ko je vnos zelenjave prenizek v vseh starostnih obdobjih. Slovenija v zadostni meri sprejema dokumente, ki urejajo to področje, istočasno potekajo tudi ukrepi za povečan vnos sadja in zelenjave pri otrocih. Vendar je še vedno prenizka osveščenost v vseh starostnih skupinah prebivalcev. Predvsem v šolskem okolju lahko govorimo o velikem zavedanju problema in velikem številu uspešnih projektov za povečanje dnevnega vnosa omenjenih skupin živil.. Urejenost šolske prehrane je izredno dobra, saj šole ponujajo kar štiri obroke. Sklep. Zaposlitev kliničnega dietetika v šolah bi močno vplival na ustreznejši način prehranjevanja učencev, saj bi poleg osnovnega urejanja jedilnikov omogočal tudi izvedbo spremljajočih aktivnosti za otroke in odrasle, ki jih obdajajo. Za doseganje zadostnega dnevnega vnosa sadja in zelenjave bo potrebno večletno trdo delo, med sektorsko sodelovanje vseh vključenih v procese vzgoje in izobraževanja. Poleg sistemskega reševanja obstoječih težav s prehranjevanjem v šolah, bo potrebno izraziteje delovati na preventivnem področju izobraževanja in dela z odraslimi torej starši, starimi starši in vsemi, ki prihajajo v stik z otroci.
Ključne besede: Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, šola, klinični dietetik
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1127; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (950,12 KB)

8.
9.
OSTANKI PESTICIDOV V ZELENJAVI IN SADJU
Kristina Urbanč, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Država porekla, način kmetijske pridelave ter prisotnost ostankov pesticidov so vse pomembnejši kriteriji pri nakupu hrane, še posebej pri sveži zelenjavi in sadju. V letu 2015 smo preučevali vsebnost in količino ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju v odvisnosti od načina pridelave na podlagi analiz na ostanke pesticidov znotraj integrirane in ekološke pridelave ter stanje na splošnem trgu Republike Slovenije. Analizirali smo ostanke pesticidov iz vzorcev solate iz trajnostnega poskusa na UKC Maribor v letu 2015, kjer so bili preučevani štirje pridelovalni sistemi (konvencionalni, integrirani, ekološki, biodinamični). Rezultati kažejo, da je vsebnost ostankov pesticidov v zelenjavi in sadju odvisna od načina pridelave in da zelenjava in sadje, pridelana v sklopu sheme kakovosti ekološka pridelava v Sloveniji, nista obremenjena z ostanki pesticidov. V vzorcih integrirane pridelave so najdeni ostanki pesticidov, vendar pa je v primerjavi z vzorci splošnega trga znotraj integrirane pridelave večje delež vzorcev brez ostanka pesticidov (82,7 % vzorcev zelenjave in 30,6 % vzorcev sadja). V prihodnosti bo potrebno več pozornosti nameniti spodbudi kmetov za vključenost v sheme kakovosti, poskrbeti za kratke verige oskrbe in ozaveščati ljudi o pomembnosti uživanja lokalno pridelane ekološke zelenjave in sadja za boljšo kakovost njihovega življenja.
Ključne besede: zelenjava, sadje, ostanki pesticidov, integrirana pridelava, ekološka pridelava, pridelovani sistem
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 826; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

10.
Primerjava prehranjevalnih navad predšolskih otrok v waldorfskem in javnem vrtcu v Pomurju
Klavdija Lukač, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je celodnevna prehrana pri predšolskih otrocih iz waldorfskega in javnega vrtca uravnotežena oz. če so vključene različne vrste živil iz skupin: žit in škrobnih živil, sadja in zelenjave, mesa in zamenjav, mleka in mlečnih izdelkov, maščob in maščobnih živil. V letu 2017 smo pri posameznem otroku v omenjenih vrtcih 15 dni tehtali celodnevno količino zaužitih živil/jedi, starši/skrbniki pa so to doma izvajali preko prehranskih dnevnikov. Dobljene podatke smo analizirali z OPKP (Odprta platforma za klinično prehrano) in statistično obdelali z Microsoft Excel 2010 in IBM SPSS 20 ter primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH (Nemčija (D), Avstrija (A), Švica (CH)) za starostno obdobje od 4 do 6 let. Ugotovili smo, da predšolski otroci niso zaužili priporočenega vnosa mesa in zamenjav, so pa predšolski otroci iz waldorfskega vrtca zaužili priporočeno količino sadja. Priporočenemu dnevnemu vnosu zelenjave se ni približal noben vrtec, medtem ko sta oba zadostila priporočilom pri vnosu mleka in mlečnih izdelkov. Skrb zbujajoč je dnevni vnos zaužite soli pri posameznem otroku, ki presega optimalne vrednosti za 4-krat od priporočenih. V dnevne obroke bo treba vključiti več mesa, zelenjave in sadja ter znižati prekomeren vnos soli, ki negativno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: prehrana predšolskih otrok, meso in zamenjave, zelenjava in sadje, mleko in mlečni izdelki, sol, žita in škrobna živila
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (941,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici