1. Globalne in nacionalne zaveze o blaženju podnebnih sprememb ter njihov vpliv na slovenski turizemMaja Turnšek, Tjaša Pogačar, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Za širše razumevanje odnosa med slovenskim turizmom in blaženjem podnebnih sprememb je treba razumeti umeščenost Slovenije v globalne in nacionalne zaveze o razogljičenju in s tem blaženju podnebnih sprememb. Po Pariškem sporazumu (2021) morajo države do leta 2050 uravnotežiti izpuste s ponori. Za Slovenijo imajo osrednji pomen zaveze Evropske unije glede zelenega prehoda in Slovenija vsako leto poroča tako Sekretariatu UNFCCC kot Evropski komisiji o izpustih in ponorih toplogrednih plinov po metodologiji IPCC. Cilj Slovenije je zmanjšanje izpustov iz ESD sektorjev (sektorji, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti oz. emisijskimi kuponi) za 20 % do leta 2030 (glede na 2005), kar se upošteva v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN 2020). Od Djerba deklaracije (2004) in Davos deklaracije (2007) do zadnje Glasgowske deklaracije (2021), Svetovna turistična organizacija (UNWTO) progresivno nagovarja turistične deležnike k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Na nacionalni ravni je Strategija slovenskega turizma (2022-2028) prva neposredno naslovila vlogo turizma pri blaženju podnebnih sprememb, kar je med drugim tudi vodilo k financiranju raziskave »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Potrebne strateške preusmeritve trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji naj sledijo hierarhično razporejenih področjih ukrepov zmanjševanja izpustov.
Ključne besede: zeleni prehod, turizem, zmanjševanje izpustov, globalne zaveze, podnebne spremembe
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (541,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga javnega in zasebnega financiranja pri zmanjševanju ogljičnega odtisa slovenskega turizmaZala Žnidaršič, Zalika Črepinšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Podjetja in finančne institucije igrajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, turizem pa kot pomemben del gospodarstva lahko močno vpliva na potek zelenega prehoda in trajnostno gospodarsko rast. V EU je za dosego energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030 letno potrebnih dodatno 180 milijard evrov, še večji pa je znesek za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Velik del teh sredstev bo moral priti iz zasebnega kapitala, kar od podjetij in finančnih institucij zahteva boljše razumevanje podnebnih tveganj. Naravne nesreče bi lahko do leta 2100 prizadele ker dve tretjini evropskega prebivalstva, v skladu s tem pa je EU predstavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti, ki vključuje preusmerjanje kapitala v trajnostne naložbe in obvladovanje podnebnih tveganj. Politike in subvencije so ključne za spodbujanje trajnostnega razvoja turizma, v Sloveniji pa je bilo samo v letu 2022 izdanih več kot 7 tovrstnih razpisov, ki so pokrivali sofinanciranje obnove ter povečanja energetske učinkovitosti stavb, izgradnje zelene turistične infrastrukture v obliki parkov in zelenih površin, sofinanciranje stroškov pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka itd.
Ključne besede: trajnostna gospodarska rast, finančni instrumenti, subvencije, zeleni prehod, turizem
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (332,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Responsible hospitality : inclusive, active, greenAnu Harju-Myllyaho, Salla Jutila, Tanja Lešnik Štuhec, Mihaela Škrlj Brglez, Barbara Izlakar, Barbara Pavlakovič Farrell, Maja Gorenc Šulc, Larisa Žibert, Jasna Potočnik Topler, Marko Koščak, Tony O'Rourke, Ivana Mišković, Iva Škrbić, Sonja Mlaker Kač, Irena Gorenak, Tomi Špindler, Katja Kokot, Maja Turnšek, Milica Rančić Demir, Marjetka Rangus, Biljana Božinovski, Boštjan Brumen, 2018, znanstvena monografija Opis: Odgovorno gostoljublje: vključujoče, aktivno, zeleno. Knjiga razširja doseg turističnih študij z zagotavljanjem celovitih in temeljitih pregledov številnih vprašanj, povezanih z odgovornim razvojem turizma. Zbornik prispevkov obravnava odgovorno gostoljubnost široko in v skladu s skrbmi za družbeno, kulturno, gospodarsko in naravno okolje. S tem ponuja distinktiven in uravnotežen pregled tako teoretičnih vprašanj kot praktičnih primerov. Izhajajoč iz predpostavke, da so zaveze glede dostopnosti in socialne vključenosti ultimativni referenčni okvir za odgovoren razvoj turizma danes, zbornik v prvem delu najprej predstavlja prispevke o dostopnem turizmu in zagotavljanju socialne trajnosti turizma prek načel vključevanja vseh družbenih skupin. V kontekstu povečanega povpraševanja po vseobsegajočih in poglobljenih izkušnjah prispevki, predstavljeni v drugem delu, prispevajo k razumevanju aktivnega turizma in športnega turizma. V zadnjem delu pa avtorji prispevkov preučujejo tudi vprašanja razvoja odgovornega turizma v okviru zelenega, zdravega in lokalnega iz treh različnih perspektiv: perspektive (vedenja) turistov, lokalnih ponudnikov (storitev) in na nivoju upravljanja. Splošni cilj knjige je oblikovati vizijo gostoljubnosti, ki deluje na način, ki podpira ljudi in skupnosti, spodbuja odgovorno okoljsko potrošnjo in je družbeno vključujoč.
Ključne besede: dostopni turizem, aktivni turizem, zeleni turizem, odgovornost, lokalnost
Objavljeno v DKUM: 09.06.2025; Ogledov: 2; Prenosov: 11
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmuDavida Pogorevc Hafner, 2023, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge je zeleni marketing in nakupno vedenje odjemalcev v turizmu. Opišemo, kaj je zeleni marketing in kdo so zeleni potrošniki, natančneje pa se dotaknemo teme zeleni turizem, ki v Sloveniji postaja vse bolj priljubljen ter se hitro razvija zaradi neokrnjene narave, pestre kulturne dediščine ter raznolike in izvrstne kulinarične ponudbe.
Razvoj zelenega marketinga in turizma postaja vse pomembnejši, saj smo se začeli vsaj v razvitem delu sveta vse bolj zavedati problema onesnaženosti zraka, globalnega segrevanja ter pogubnih posledic klimatskih sprememb, pomanjkanja pitne vode, izumiranja živalskih in rastlinskih vrst in še bi lahko naštevali. Varovanje okolja je postalo ključno družbeno vprašanje, ki zahteva trajnostno naravnanost podjetij.
Zeleni marketing je učinkovita strategija, ki ozavešča turiste o pomembnosti trajnostnega turizma in spodbuja zeleno ravnanje.
V diplomskem delu smo raziskali potencial zelenega turizma v Sloveniji ter vpliv zelenega marketinga na zeleno zavest in ravnanje turistov. Ugotovili smo, koliko okoljska ozaveščenost vpliva na nakupno vedenje odjemalcev in koliko so v zameno pripravljeni plačati več ter tudi, ali okoljski znaki pozitivno vplivajo na nakupne odločitve odjemalcev/turistov in ali bi se potrošniki večkrat odločili za zeleno turistično ponudbo, če bi bila na voljo.
Prišli smo do sklepa, da potrošniki še vedno raje ostanejo v coni svojega udobja in se odločajo za okolju bolj prijazne alternative v glavnem le, če so cene tovrstne ponudbe konkurenčne. Če pa se odločijo, verjamejo, da so zato boljši/odgovornejši potrošniki in pripomorejo k trajnostnemu razvoju in varovanju okolja. Tudi pri turistični ponudbi cenijo kakovost, udobje in prestiž in se za zeleno turistično ponudbo ne odločijo vedno, temveč pretežno takrat, ko je v skladu z njihovimi pričakovanji o doživetem in udobnem dopustu.
Ključne besede: zeleni marketing, zeleni turizem, zeleni odjemalci/turisti, nakupno vedenje odjemalcev
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. Pomen logističnih storitev v trajnostnem razvoju turizmaPatricija Klinc, 2021, diplomsko delo Opis: Države si že dlje časa prizadevajo za izboljšanje življenja ter stremijo k spodbujanju in iskanju rešitev za trajnostni razvoj. Turizem je največja in najpomembnejša industrija, ki venomer raste, vendar pa je obenem tudi velik krivec za negativne posledice na okolje in družbo. Ker je pomen trajnostnega turizma vedno večji, se podjetja v turistični panogi vseskozi trudijo najti nove rešitve, ki so trajnostne in okolju prijazne z namenom čim manjšega poseganja v naravo, a hkrati ohranjanjem kakovosti za turiste in obiskovalce. Za vse to pa mora biti logistika dobro dodelana, saj je ta s turizmom medsebojno povezana, in brez trajnostne logistike ne moremo imeti trajnostnega turizma. V diplomskem projektu obravnavamo trajnostni turizem ter opišemo pozitivne in negativne posledice turizma na okolje, družbo in ekonomijo. Nadalje opredelimo še logistiko in njeno vlogo v turizmu, posvetimo pa se tudi zeleni logistiki in upravljanju dobavne verige, ki je v turistični industriji nekoliko drugačna od drugih industrij. Na koncu podamo še pregled trajnostnega turizma v Sloveniji, navedemo nekaj destinacij, ki so prejele odlikovanja za trajnostno delovanje, in predstavimo, kaj delajo v smeri trajnostnega turizma. Prikažemo tudi rezultate ankete, ki smo jo izvedli z namenom ugotavljanja, koliko ljudje poznajo trajnostni turizem v Sloveniji in v kolikšni meri uporabljajo trajnostne storitve.
Ključne besede: trajnostni turizem, posledice turizma, logistične storitve v turizmu, zeleni turizem v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 991; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,81 MB) |
7. Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem PorabjuÁbel Bartakovics, 2018, diplomsko delo Opis: Turizem je zelo širok pojem, različni avtorji ga različno opredeljujejo, toda navkljub različnim definicijam velja, da je turizem pomemben del godpodarstva.
V diplomskem projektu z naslovom Razvoj podeželskega turizma v Slovenskem Porabju smo najprej predstavili pojme v povezavi s turistično destinacijo, z zelenim turizmom in s podeželskim turizmom ter z značilnostmi slovenskega Porabja in vasi Verica-Ritkarovci (po madžarsko Kétvölgy).
V nalogi smo predstavili stanje podželskega turizma v naselju Verica-Ritkarovci, ki tvori del Porabja in leži v neposredni bližini slovenske in avstrijske državne meje. S pomočjo različnih internih virov in raziskovalnega intervjuja ter anketiranja smo preverjali možnosti za razvoj turizma. Za omenjeno občino smo želeli poiskati možnosti razširitve ponudbe Kulturnega doma, namenjene turistom.
Ključne besede: podeželski turizem, zeleni turizem, turistična destinacija, Porabje, turistične kmetije
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 1631; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. |
9. Glamurozno kampiranje : sončna dolina Bioterme Mala NedeljaKatja Murkovič, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Glamping se je skozi čas razvijal in napredoval, tako kot vsi drugi trendi. Z velikim skokom od klasičnega kampiranja je sedaj, z modernimi nastanitvenimi možnostmi in edinstvenimi doživetji, postal večmilijonska industrija, ki se je razširila povsod po svetu. Nova vrsta glampistov je povzročila povpraševanje, ki vsebuje najkvalitetnejše storitve in ponuja vrhunsko doživetje v naravi.
Glamping se tesno prepleta s trajnostnim poslovanjem zaradi tega, ker je umeščen v naravno okolje, v katerega minimalno posega in z njim sobiva. Predstavlja pomemben turistični produkt v Sloveniji, saj deluje v skladu z zeleno politiko, ki jo spodbuja Slovenska turistična organizacija.
Zaradi naraščajočega trenda in zaradi potrebe po konkurenčni prednosti so Bioterme Mala Nedelja v svojo lastno ponudbo uvedle glamping z imenom Sončna dolina. Za uspešno poslovanje je pomembno, da se prepoznajo ciljni trgi in skupine, ki bodo predstavljale potencialne goste. Prav tako je pomembno, da se določi vse segmente marketinškega spleta, ki bodo pri poslovanju pripomogli k lažjim in dobrim odločitvam.
Ključne besede: glamurozno kampiranje, trajnostni turizem, zeleni turizem, Bioterme Mala Nedelja, marketinški splet.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1906; Prenosov: 384
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. Vpliv zadovoljstva zaposlenih v zelenem turizmu na izkušnjo turistovTina Rojko, 2018, magistrsko delo Opis: Turizem je dinamična gospodarska dejavnost, ki dosega visoko stopnjo rasti in ima velik multiplikacijski učinek. Pozitivno vpliva na zaposlovanje v krajih, kjer se razvija. Sočasno je turizem najizrazitejši sociološki pojav našega časa, saj je postal način življenja v razvitih delih sveta.
V svetu, ki se nenehno razvija in raste, so podnebne spremembe in okoljska problematika postali eden izmed ključnih izzivov na globalni ravni. To se kaže tudi v turizmu. Potrošniki so vse bolj okoljsko ozaveščeni in posledično naklonjeni zeleni ponudbi. Med glavne motive potovanj zato spadajo prav odkrivanje naravne in kulturne krajine oziroma dediščine ter uživanje v sprostitvi, ki jo prinašajo lepa ohranjena narava ter aktivnosti v njej. Da bi naravo ohranili za sedanje in prihodnje rodove, se turizem čedalje bolj usmerja v trajnostno oziroma zeleno poslovanje.
Kljub zelenemu poslovanju je za zadovoljstvo turistov pomembno veliko več od ohranjene narave. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov so ljudje. Zaposleni in njihov odnos veliko doprinesejo k celoviti izkušnji turistov. Kadri so zato najpomembnejše premoženje podjetja in njihovo uspešno upravljanje pripomore k njihovemu zadovoljstvu in posledično k zadovoljstvu turistov oziroma uspešnosti poslovanja. Lahko rečemo, da so kadri ključ do uspeha (Carell et al. Možina et al. 2002, 12).
V nalogi smo s hipotezami preverili, ali navedene trditve držijo in ali res obstaja povezava med zadovoljnimi zaposlenimi in zadovoljnimi turisti. V teoretičnem delu smo predstavili glavne značilnosti zelenega turizma in človeških virov ter obe področji povezali. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo med zaposlenimi v zelenih turističnih podjetjih ter med njihovimi gosti in opravili intervjuje z vodilnimi zaposlenimi. Končna ocena stanja potrjuje navedene trditve. Kljub temu pa se je pokazala tudi raznovrstna problematika, zato smo nanjo opozorili in predlagali izboljšave.
Ključne besede: Zeleni turizem, človeški viri, zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo turistov, Slovenia Green Accommodation
Objavljeno v DKUM: 26.06.2018; Ogledov: 1597; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,73 MB) |
