| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Hidrotermično uplinjanje lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Chiara Železnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije. V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 293; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

2.
Uporaba obnovljivih virov energije in zelenih tehnologij na PV Močna : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Simon Matajič, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava možnost uporabe obnovljivih virov energije in sodobnih zelenih tehnologij z namenom popolne samooskrbe z električno energijo, pridobljeno s pomočjo sončne elektrarne, zmanjšanja porabe električne energije z uvedbo LED razsvetljave in vgradnjo hranilnika električne energije za namen razbremenitve električnega omrežja in zmanjšanja konice na objektu Pokriti vkop Močna, ki se nahaja na avtocestnem odseku Dragučova–Lenart, pomurskega avtocestnega kraka A5. Objekt zaradi velikega števila svetil porabi veliko električne energije, obenem pa ob tem nastane ogromno nevarnih odpadnih natrijevih sijalk. V skladu s trajnostnim razvojem podjetja Dars, d. d. je cilj proizvajati in souporabljati čisto električno energijo, zmanjšati porabo električne energije in zmanjšati količino nevarnih odpadkov ter posledično zmanjšati ogljični odtis gospodarske družbe. S predvidenimi in preučevanimi ukrepi ter finančnimi spodbudami želimo te cilje doseči.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, samooskrba, sončna elektrarna, LED razsvetljava, hranilnik električne energije, zmanjšanje nevarnih odpadkov in porabe električne energije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

3.
Ozelenitev voznega parka podjetja Komunala Zagorje, d.o.o.
Vasja Omahne, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Glavna tema diplomskega dela je ozelenitev voznega parka podjetja Komunala Zagorje, d. o. o. V uvodu smo predstavili problem, namen, cilje in teze. Prav tako smo opisali predpostavke in omejitve ter metode našega raziskovanja. V teoretičnem delu naloge smo se osredotočili na zeleno logistiko in z njo povezane tehnologije, na katerih temelji zaključni del naloge. Predstavili smo okoljski vidik in z njim povezane pomembnejše politike, standarde in protokole Evropske unije. Opredelili smo pomen nafte in gibanja cen ter predstavili problematiko onesnaženosti s toplogrednimi plini. V drugem poglavju smo predstavili posnetek stanja voznega parka leta 2017. Ta vključuje predstavitev voznega parka in njegovih značilnosti, količino izpuščenega plina CO2 obstoječega voznega parka in strošek goriva voznega parka. Drugo poglavje zajema še SWOT- in kritično analizo. V zadnjem poglavju smo predstavili rešitve, ki bi jih podjetje lahko uporabilo. Primerjali smo trenutni vozni park in alternativni vozni park glede izpustov plina CO2 in stroškov goriva. Predstavili smo tudi izračun časa povračila naložbe v štiri alternativna vozila.
Ključne besede: ozelenitev, onesnaževanje, vozni park, zelene tehnologije, prihranek
Objavljeno v DKUM: 27.02.2019; Ogledov: 3122; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, magistrsko delo

Opis: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Ključne besede: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Objavljeno v DKUM: 10.02.2016; Ogledov: 1527; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
6.
Zelene tehnologije v Sloveniji - primer dobre prakse uvajanja v podjetju Krka d.d.
Maja Lambreščak, 2012, diplomsko delo

Opis: Globalni trendi kažejo na vse večjo negotovost na vseh področjih našega življenja. Podnebne spremembe so neizogibne. Naša odgovornost je, da ukrepamo hitro in preoblikujemo gospodarstvo v smeri ohranjevanja okolja, da do hujših sprememb ne pride in tako preprečimo propad civilizacije. Eden izmed ukrepov za varovanje okolja, ki je čedalje bolj aktiven, je uvajanje zelenih tehnologij v dejavnosti podjetij. Te predstavljajo načine za nove priložnosti na globalnem trgu, spodbujajo inovativnost, prinašajo rešitve za znižanje stroškov in ponujajo nova delovna mesta. Slovenija ima velik potencial pri razvijanju zelenih tehnologij zaradi svoje biotske raznovrstnosti, premore pa tudi mogočna podjetja, kot je farmacevtsko podjetje Krka, d. d., Novo mesto, ki zna pametno izkoristiti njene prednosti in to brez večjega okolju nevarnega posega. Njihova gospodarnost in prednost na trgu se kažeta tudi z vlaganjem v zelene tehnologije.
Ključne besede: zelene tehnologije, zelene inovacije, varovanje okolja, investicije, kritična analiza, SWOT analiza
Objavljeno v DKUM: 30.09.2012; Ogledov: 3707; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
DOSEGANJE CILJEV TRAJNOSTNE RASTI V EU IN SLOVENIJI
Urška Krajnc, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Evropska unija pojmuje trajnostno rast kot konkurenčno in zeleno gospodarstvo, ki gospodarno izkorišča vire. Za zagotovitev trajnostne rasti je potreben prehod v konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ki varuje okolje, podpira razvoj zelenih tehnologij, krepi poslovno okolje podjetij ter uvaja učinkovita in pametna elektroenergetska omrežja. Evropska unija bo to dosegla z dvema vodilnima pobudama: Učinkovita uporaba virov in Industrijska politika za globalizacijsko dobo, ter s pomočjo držav članic. Slovenija je v svojem nacionalnim reformnem programu predstavila svoje prednostne naloge za dosego ciljev trajnostne rasti. Prednostne naloge se nanašajo predvsem na izgradnjo prometne in energetske infrastrukture ter spodbujanje konkurenčnega nizkoogljičnega gospodarstva.
Ključne besede: trajnostna rast, Evropska unija, zelene tehnologije, energetska učinkovitost, toplogredni plini.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2047; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (710,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici