| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako koncept zelene organizacije prispeva k trajnostnemu razvoju
Nataša Gaber, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomen trajnostnega razvoja, koncepte povezane s tem in kako lahko koncept zelene organizacije prispeva k razvoju trajnostno usmerjene organizacije. Raziskali smo različne primere konceptov, modelov in v emiričnem delu primerjali stopnje »zelenosti« v tujih in slovenski organizacijah. Za analizo smo izbrali krterije in ustvarili lestvico za lažjo primerjavo podatkov v organizacijah. Kriterije smo izbrali glede na vire, ki so nam javno dostopni iz spletnih strani in fizičnih virov. Namen magistrske naloge je bi preučiti domačo in tujo literaturo, jo teoretično predstaviti in utemeljiti stopnjo zelenosti v izbranih podjetjih. S tem želimo prikazati in približati trajnostne in zelene model organizacijam. In jim tudi dokazati, da s tem pridobijo dodano vrednost. Izraz "zeleno" različnim ljudem pomeni različne stvari. Toda na splošno zeleno pomeni sprejemanje zavestnih in trajnostnih odločitev, ki nam pomagajo zmanjšati, rešiti in na novo uporabiti naravne vire in okolje. Obstaja veliko načinov, kako postati zeleni, vendar še to trenutno ni dovolj velik problem, da bi organizacije dajale pomen na trajnost in zelenost, dokler ne bo prišlo do globalnega pomanjkanja virov, kar pa se že dogaja. V empiričnem delu smo preučili vire o izbranih organizacijah, njihove spletne strani, poročila in podobno, ter izvedli analiza glede na izbrane kriterije. Za analizo smo uporabili primerjalno metodo in primerjali tuje podjetje z domačim. Kriterije smo izbrali glede na teoretične ugotovitve o zeleni organizaciji in glede na njihvo relevantnost v danih primerih. Definirali smo njihovo zeleno strategijo, okoljske cilje, kulturo zaposlenih, tveganja in njihove investicije v zelenost in trajnostni razvoj. Ugotovili smo, da se v Sloveniji dela n trajnosti in zelenosti, ampak je še tu vedn v ospredju digitalizacija, saj ne dosegajo potrebne ravni (večje organizacije), da sodelujejo na mednarodnem trgu. Glavna naloga organizacij je, da dobro uvedejo zelene koncepte in iščejo rešitve na tem spektru za bolj dolgotrajno in trajnostno poslovanje. Pri tem ne smejo kot temelj uporabiti temeljito analizo njihovih rednosti, saj jim bo to pomagalo pri uvedbi. Pri tem ne smejo pozabiti n zaposlene in druge deležnike, saj se lahko z prenosom dobrih praks zelenost posredno širi tudi dalje, na njihova osebna življenja. In to je pravi pomen zelene organizacije, da širi svoj vpliv dalje na zunanje okolje in pripomore do sprememb za boljšo prihodnost.
Ključne besede: Management, organizacija, zelena organizacija, trajnostni razvoj, zeleni management, zelena kultura.
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Rast in razvoj treh ekotipov plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) v tkivni kulturi
Jasmina Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Po vsej Evropi velja plazeča zelena (Apium repens (Jacq. Lag.) za kritično ogroženo vrsto, ki številčno zelo nazaduje. V Sloveniji že od leta 1997 niso najdena nova ali potrjena obstoječa rastišča. Za ponovno naselitev A. repens na slovenska tla bi bilo potrebno rastlinski material pridobiti z nam najbližjih lokalno prilagojenih in ekološko podobnih okolij. Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo iz rastlin A. repens, pridobljenih na izviru reke Slunjčice na Hrvaškem ter ga morfološko in fiziološko primerjati z rastlinskim materialom, pridobljenim iz botaničnega vrta Kew, Velika Britanija, ter iz Španije, ki že raste v tkivni kulturi. Uporabili smo trdno Murashige in Skoog (MS) gojišče brez in z rastnim regulatorjem, BAP v koncentracijah 2 µM in 5 µM. Ugotavljali smo, na katerem gojišču poganjki vseh treh ekotipov najbolje uspevajo, jih primerjali med seboj in ugotavljali, ali gre za podobne ali različne ekotipe te vrste. Tekom rasti in razvoja posameznega ekotipa A. repens smo spremljali rastne parametre: višino poganjkov, število stolonov, število brstov, dolžino korenin in število korenin ter merili fotokemično učinkovitost posameznega ekotipa. Glede na to, da je A. repens rastlina močvirnatih tal, smo ovrednotili vpliv delne potopitve na zgoraj omenjene morfološke in fiziološke parametre. Vsi trije ekotipi A. repens so najbolje uspevali na osnovnem MS gojišču brez rastnih regulatorjev. Rast in razvoj španskega ekotipa je po vseh izmerjenih parametrih značilno izstopal. Poganjki so zrastli najvišje, razvilo se je največ stolonov, brstov, korenine so bile najdaljše in najštevilnejše, rastlinski material je izgledal robustno. Delna potopitev na morfološke in fiziološke parametre ni bistveno vplivala.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, Apiaceae, kobulnice, ekotip, tkivna kultura, morfološki znaki, fiziološki znaki, renaturacija
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 1003; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Mikropropagacija plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) ekotip Kew, Velika Britanija
Karmen Bašič, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) iz semen, pridobljenih iz botaničnega vrta Kew v Veliki Britaniji, in vpeljati postopek hitrega razmnoževanja z mikropropagacijo. Za naše potrebe smo priredili protokol za mikropropagacijo španskega ekotipa plazeče zelene. Ekotip plazeče zelene iz Velike Britanije smo primerjali z ekotipom rastlin iz Španije. Na osnovno gojišče MS smo dodajali različne kombinacije in koncentracije rastnih regulatorjev BAP, 2iP, IBA in NAA. Rast in razvoj smo spremljali tako, da smo merili naslednje lastnosti: višina rastlin, število brstov, število stolonov, število novonastalih brstov na rastlinah in na stolonih, dolžina in število korenin. Plazeča zelena je najbolje uspevala na kontrolnem osnovnem gojišču MS brez rastnih regulatorjev. Največ brstov se je tvorilo na gojiščih MS s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM IBA ter s kombinacijo 2µM BAP in 0,5µM NAA. Korenine so se tvorile na vseh vcepkih na gojišču brez rastnih regulatorjev in z njimi. Zakoreninjene poganjke smo prestavili v zemljo, kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 50 % rastlin.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, tkivna kultura, mikropropagacija, ekotip, Apiaceae, kobulnice, ex situ, ohranjanje, redke in ogrožene vrste
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2054; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici