| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost mikotoksina zearalenona v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji
Evelina Leskovar Smole, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali prisotnost mikotoksinov v živilih in krmi med leti 2010 in 2016 v Sloveniji. Podatke smo pridobili od Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Zanimal nas je predvsem delež neskladnih in onesnaženih vzorcev živil in krme glede na Uredbo komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih in Priporočilo komisije z dne 17. avgusta 2006, o prisotnosti deoksinivalenola, zearalenona, ohratoksina A, toksinov T-2 in HT – 2 ter fumonizinov v proizvodih, namenjenih za krmo. Prav tako smo preverili vzorce glede na izvor in način pridelave pri živilih. Pri živilih smo izmed skupnega števila 594 vzorcev imeli 6,2 % onesnaženih vzorcev, vendar le 1,5 % neskladnih vzorcev, ki so presegli predpisane vrednosti v Uredbi komisije. Pri krmi je bilo od skupnih 251 vzorcev 27,6 % vzorcev onesnaženih, 3,6 % pa neskladnih. Izmed vseh vzorcev lahko povzamemo, da sta najbolj dovzetni rastlini za razvoj mikotoksina zearalenona koruza in pšenica in posledično njuni proizvodi. Največ neskladnih vzorcev tako pri krmi kot pri živilih smo zaznali v letu 2015, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu za razvoj gliv.
Ključne besede: mikotoksin, zearalenon, onesnaževanje, vzorci živil in krme, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 665; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1001,34 KB)

2.
DOLOČANJE ZEARALENONA Z METODO LC/MS/MS
Maša Škrobar, 2011, diplomsko delo

Opis: Za določanje mikotoksina zearalenona v ţitaricah smo uvedli in validirali metodo tekočinske kromatografije s tandemsko masno spektrometrijo (LC/MS/MS). Vzorec po dodatku internega standarda zearalenona homogeniziramo z raztopino acetonitrila in vode. Po filtriranju in redčenju ekstrakt analiziramo s tekočinsko kromatografijo in tandemsko masno spektrometrijo z ionizacijo z negativnim električnim razprševanjem. Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje v koncentracijah od 40 μg/kg do 640 μg/kg. Mejna oziroma dovoljena vsebnost zearalenona je 100 μg/kg. Rezultate smo statistično ovrednotili glede na zahteve analizne metode (linearnost kalibracijske funkcije, meja zaznavanja, meja določanja, pravilnost, izkoristek metode, ponovljivost, obnovljivost, stabilnost v ekstraktu, stabilnost med hranjenjem vzorca, merilna negotovost). Metoda določanja vsebnosti zearalenona v ţitaricah s tekočinsko kromatografijo in masno spektrometrijo je primerna in uporabna zaradi enostavne in hitre priprave vzorcev. Rezultati analiz so v merilnem območju od 40 μg/kg do 640 μg/kg natančni in pravilni.
Ključne besede: tekočinska kromatografija, masna spektrometrija, mikotoksini, zearalenon, validacija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2011; Ogledov: 3410; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (10,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici