| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija Direktive 2019/2121 glede čezmejnih združitev gospodarskih družb v Sloveniji in Združenem kraljestvu
Petra Zupančič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava implementacijo določb Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 (v nadaljevanju: Direktiva 2017/1132) na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v dveh državah članicah Evropske unije – Združenem kraljestvu in Sloveniji. Združitev delniških družb v isti državi članici je na ravni Evropske unije najprej uredila Tretja direktiva, zato je to področje bilo v državah članicah že vrsto let usklajeno. Čezmejne združitve, torej združitve družb iz različnih držav članic pa je podrobneje uredila Deseta direktiva, ki je bila kasneje kodificirana v določbe Direktive 2017/1132. S sprejemom Desete direktive je Evropska unija želela omogočiti družbam, da se čezmejno združujejo na urejen, učinkovit in primeren način, tako da bi se ob tem zaščitilo najbolj prizadete deležnike kot so zaposleni, upniki in imetniki deležev. Navkljub temu se je v praksi izkazalo, da zaradi različnih implementacij določb Tretje in Desete direktive v nacionalne pravne rede držav članic, varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov, ni bilo vedno ustrezno zagotovljeno. S sprejetjem Direktive (EU) 2019/2121 z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (v nadaljevanju: Direktiva 2019/2121) je na področju čezmejnih združitev prišlo do harmonizacije in uskladitve materialnih pravil za zaščito upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer se zagotavlja tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih gospodarskih družb. V osrednjem delu magistrske naloge je najprej predstavljena okvirna vsebina Direktive 2019/2121. Temu po posameznih večjih tematskih sklopih sledi sistematična predstavitev obstoječe ureditve postopka čezmejne združitve gospodarskih subjektov po določbah kodificirane Direktive 2017/1132, vključno s prikazom implementacije le te v Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Na koncu vsakega zaključenega tematskega sklopa sledi še predstavitev predvidene implementacije Direktive 2019/2121 na področju čezmejnih združitev gospodarskih družb v slovenski pravni red. Nazadnje pa je po enakem sistemu predstavljena primerjalno pravna analiza implementacije določb Direktive 2017/1132 v zakonodajno ureditev v Združenem kraljestvu, temu dodana pa eventualna implementacija Direktive 2019/2121 s področja čezmejnih združitev gospodarskih družb v njihov nacionalni pravni red. Avtorica je v delu ugotovila, da implementacija Direktive 2019/2121 v slovenski ZGD-1 ne bo vnesla večjih sprememb, saj v nasprotju z nekaterimi državami članicami, je varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov v postopkih čezmejnih združitev gospodarskih družb, že sedaj ustrezno zagotovljeno. V kolikor bi Združeno kraljestvo implementiralo določbe Direktive 2019/2121 v nacionalni pravni red, bi na področju čezmejnih združitev, bile potrebne znatne modifikacije, saj je trenutno varstvo interesov upnikov in imetnikov deležev neučinkovito in neskladno s standardi Evropske unije.
Ključne besede: čezmejne združitve gospodarskih družb, Direktiva (EU) 2011/35, Direktiva (EU) 2005/56, Direktiva 2017/1132, Direktiva (EU) 2019/2121, ZGD-1.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 457; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (584,49 KB)

2.
Vpliv prevzemov in združitev podjetij na uspešnost prevzetih podjetij s primerom v Sloveniji
Špela Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Vsa podjetja težijo k povečanju vrednosti premoženja in konkurenčnosti. Med drugim lahko to dosegajo tudi s prevzemi in združitvami, ki omogočajo hitrejšo, manj zahtevno in v večini cenejšo rast podjetij. Prav zaradi tega ta hip sodijo v globalni gospodarski trend. V diplomskem projektu na podlagi zbrane literature na temo prevzemov in združitev ter s proučitvijo primera prevzema Skupine Mercator s strani Agrokorja ugotavljamo njegov vpliv na uspešnost in učinkovitost prevzetega podjetja. Agrokor je ob prevzemu Mercatorja postal njegov kratkoročni lastnik z nasprotnimi, s strateškimi interesi, katerih glavni razlog je Agrokorjeva že vzpostavljena predelovalna industrija. Ugotovili smo, da se pri prevzemu Skupine Mercator s strani Agrokorja kažejo predvsem negativni učinki prevzemov. Mercator ni dosegal boljših finančnih rezultatov niti obljubljene lastniške stabilnosti.
Ključne besede: prevzemi, združitve, študija primera, Mercator
Objavljeno: 27.06.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (941,23 KB)

3.
Združitev gospodarskih družb kot oblika podjetniškega prestrukturiranja
Matic Rutar, 2018, diplomsko delo

Opis: Podjetja se odločajo za prestrukturiranje kadar si želijo izboljšati svoje poslovne rezultate. Globalni pritiski podjetja silijo v povezovanja in združevanja in tukaj tudi Slovenija ni izjema. Eden izmed načinov podjetniškega prestrukturiranja predstavljajo združitve. S sinergijami iz naslova združitve želijo podjetja izboljšati svojo prisotnost na trgih. Pri analiziranju združitev je pomembno razlikovati med različnimi vrstami združitev in njihovimi razlogi. Potrebno je tudi dobro poznavanje vseh pravno formalnih procesov postopka združitev in zakonske ureditve le teh. To še posebej velja za manjšinjske delničarje, katerih glas v postopku združitev nemalokrat nima velike vloge. Prav zaradi tega so zakonsko še posebej opredeljene tudi njihove pravice.
Ključne besede: združitve, manjšinski delničarji, podjetniško prestrukturiranje, pravice lastnikov deležev, proces združitve
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (708,89 KB)

4.
Analiza vzvodov in uspešnosti prevzemov in združitev slovenskih podjetij s tujimi podjetji v obdobju 2010-2015
Ana Teršek, 2017, magistrsko delo

Opis: Kljub gospodarski krizi se podjetja še vedno odločajo za združitve in prevzeme, čeprav morda v manjši meri in bolj previdno. Želja po dostopanju do novih trgov, doseganju boljših finančnih rezultatov, ekonomije obsega in želja po večji konkurenčnosti jih kljub neugodnim gospodarskim razmeram in težavam pri pridobivanju finančnih sredstev za izvajanje prevzemov spodbuja k sprožanju prevzemov v domačem in tujem gospodarstvu. Za slovensko javnost so zanimivi predvsem prevzemi slovenskih podjetij s strani tujih podjetij, saj smo bili v preteklih letih priča nekaterim zelo odmevnim prevzemom domačih podjetij s strani tujih prevzemnikov. Motivi teh podjetij za prevzeme so enaki zgoraj naštetim, slovenskim podjetjem pa predvidoma ponujajo predvsem pozitivnejše poslovanje v prihodnosti, večjo konkurenčnost ter razvoj – torej na njih večinoma vplivajo pozitivno. Prav tako pa ti prevzemi omogočajo določitev nekaterih smernic, po katerih se odvijajo prevzemi slovenskih podjetij – pa vendar, ali je možno iz tega izluščiti »enoten recept za uspešen prevzem slovenskega podjetja«?
Ključne besede: prevzemi, združitve, tuja podjetja, slovenska podjetja, uspešen prevzem.
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 626; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
Združitve in prevzemi podjetij v pivovarstvu kot strategija krepitve tržne pozicije podjetja
Matej Marič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali kapitalsko povezovanje podjetij v pivovarski panogi. Osredotočili smo se na slovenski trg v kontekstu silnic vpliva globalnega trga pivovarstva. Z globalizacijo in konsolidacijo podjetij ter posameznih sektorjev so v današnjih časih kapitalske povezave kompleksen način za pospešeno mednarodno tržno rast podjetij. Kapitalske povezave delimo na združitve, pripojitve in prevzeme. Posebno pozornost smo v magistrskem delu namenili proučevanju prevzemov in združitev v pivovarski panogi. Zaradi vedno večje konkurence in naraščajoče ponudbe izdelkov, podjetja na razvitih trgih s težavo povečujejo svoje prihodke. Zato se največja globalna pivovarska podjetja, ki imajo globalno težo in prevzemno finančno zmogljivost, veliko raje odločajo za rast s prevzemi kot pa za organsko rast podjetij. Takšen način rasti je finančno zahtevnejši, vendar pa prinaša pomembne prednosti, kot so: dostop do distribucijskih kanalov, blagovnih znamk, kupcev ter ostale prednosti. Organska rast nam za želeno pospešeno dinamiko tržne rasti podjetja teh prednosti ne zagotavlja vedno v enaki meri, saj je vstop na nov trg zaradi nepoznavanja trga vedno tvegan proces rasti podjetja. V magistrskem delu smo predstavili prevzeme in združitve v današnjem času, njihove prednosti in slabosti, pasti ter motive. Preučili smo tudi alternativne oblike rasti podjetij, oblike kapitalskih povezav ter vrste združitev in prevzemov podjetij. Ker so kapitalske povezave z namenom preprečevanja zlorabe konkurenčnega položaja povezane z določenimi institucionalnimi (regulativnimi) omejitvami, smo proučili tudi zakonsko ureditev kapitalskih povezav v Sloveniji in deloma Evropski uniji. Preučili smo zgodovino pivovarstva v Sloveniji in v tujini. Raziskali smo največje in svetovno najbolj znane festivale piva. Preučili in analizirali smo tudi največje globalne proizvajalce piv. Raziskali smo značilnosti pivovarske panoge v Sloveniji. Analizirali smo tudi najpomembnejši pivovarski podjetji v Sloveniji, in sicer Pivovarno Laško in Pivovarno Union. Posebno pozornost smo namenili preučevanju mednarodnih združitev in prevzemov. Raziskali in analizirali smo tudi aktivnosti kapitalskega povezovanja petih največjih globalnih proizvajalcev piva na svetu. Kronologijo prevzema Pivovarne Union in Pivovarne Laško pa smo predstavili v zadnjem poglavju magistrskega dela. Rezultati preverjanja hipotez so pokazali, da je na tržni delež Skupine Laško vsekakor vplivala količina prodanega piva. Glede na opravljeno raziskavo pa ne moremo potrditi, da se je tržni delež gibal premo sorazmerno s sredstvi, ki so bila namenjena promocijam. Ob tem moremo poudariti, da so sredstva, namenjena promocijam, pomemben faktor vpliva na povečevanje prodaje, vendar pa ne edini. Ugotovili smo, da je bil pred leti nameravani prevzem Pivovarne Union medijsko veliko bolj odmeven in dolgotrajen, kot prevzem Pivovarne Laško s strani Heinekena. Ugotovili smo tudi, da je borzni trg močno občutljiv na dogajanja v povezavi s podjetji. Vsaka najmanjša malenkost lahko močno vpliva na spremembo tečaja delnice. Po opravljeni raziskavi lahko potrdimo, da se je tečaj delnice Pivovarne Laško v času reorganizacije in odprodaje določenih delov Skupine Laško skupaj zvišal za 3,85 EUR na delnico, medtem ko se je tečaj delnice v času prevzemanja pivovarne Laško s strani Heinekena skupaj zvišal za 3,49 EUR na delnico.
Ključne besede: prevzemi in združitve, Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Heineken, globalna pivovarska podjetja
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 970; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

6.
ZDRUŽITVE IN PREVZEMI, PRIMER PODJETJA X
Luka Bastl, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavedati se je treba, da podjetja brez inovacij, racionalizacij in drugih aktivnosti ne bodo mogla uspešno konkurirati na vedno bolj zahtevnem tržišču. Način pridobitve prednosti pred konkurenti, sinergijskih učinkov in razpršitve poslovanja na druga območja je tudi s prevzemom ali združitvijo. Seveda pa so poleg prednosti prisotne tudi slabosti oz. pasti. Največkrat je prevzem tvegan zaradi pomanjkanja izkušenj, nezadostne kadrovske pokritosti, preveč optimističnih napovedi sinergijskih učinkov, je pa po drugi strani tvegano tudi stopicanje na mestu in neizkoriščanje potenciala, ki je na trgu. Prevzem da ali ne? Enostavnega odgovora na to vprašanje ni. Pretehtati je treba, ali je tveganje manjše, kot so pričakovane koristi, in ali je podjetje zmožno unovčiti potenciale le-tega.
Ključne besede: združitve, prevzemi, srbski trg, podjetje, trendi združevanj
Objavljeno: 09.06.2016; Ogledov: 1473; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (991,45 KB)

7.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BRICS
Lumturije Pelaj, 2016, magistrsko delo

Opis: NTI je kategorija investicij, ki odraža cilj, ki ga ima rezidenčno podjetje enega gospodarstva (neposredni investitor) za vzpostavitev trajnega interesa v podjetju (podjetje z neposredno investicijo), ki je v tujini. NTI imajo lahko tako pozitiven vpliv na državo gostiteljico kot tudi negativen vpliv. Tokovi NTI služijo financiranju deficita v tekočem računu in prav tako prispevajo k dodatnemu izvozu ali izboljšanju učinkovitosti celotnega domačega gospodarstva. NTI lahko tudi delujejo kot kanal za prenos tehnologije in vseh vrst idej in organizacijskih veščin, managerskih praks, ki povečujejo celotno produktivnost, sploh v razvijajoči ali manj razviti državi gostiteljici. Ponavadi NTI niso dovoljene v vojaško povezanih industrijah, telekomunikacijah, infrastrukturi, farmaciji, pomorskem transportu ipd. Največkrat so te omejitve utemeljene z zakonom kot problem državne varnosti in zato so takšne ekstremne omejitve zakonsko upravičene in mednarodno sprejete. Raziskava je osredotočena na NTI v državah BRICS. Vse države BRICS imajo relativno stabilno gospodarsko rast, pri čemer Kitajska in Indija nimata le stabilne rasti temveč tudi visoko gospodarsko rast. Države BRICS so hitro razvijajoča se gospodarstva, ki so se pojavila kot glavne prejemnice NTI in pomembne izhodne investitorice. V zadnjem desetletju, so se prilivi NTI v BRICS več kot potrojili na ocenjenih 263 milijard USD v letu 2012. Posledično je njihov delež v svetovnih tokovih NTI naraščal tudi v času krize in dosegel 20 % v letu 2012, v primerjavi z letom 2000 kjer je ta delež predstavljal 6 %. Države BRICS so tudi postale pomembne investitorice, njihove izhodne NTI so se povečale iz 7 milijard USD v letu 2000 na 126 milijard USD v letu 2012 oziroma 9 % svetovnih tokov, v primerjavi z desetimi leti prej, kjer je delež svetovnih tokov bil 1 % (UNCTAD, 2013, str. 1).
Ključne besede: BRICS, neposredne tuje investicije, vhodne NTI, izhodne NTI, projekti NTI, prevzemi in združitve, greenfield investicije, liberalizacija.
Objavljeno: 10.03.2016; Ogledov: 1008; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
MODELI OCENJEVANJA PRIVLAČNOSTI LOKACIJE V PROCESU INTERNACIONALIZACIJE POSLOVANJA PODJETJA
Tanja Cvetko, 2015, magistrsko delo

Opis: Neposredne tuje investicije so vztrajni spremljevalec globalne gospodarske rasti. V ta namen smo raziskali investicijsko okolje izbranih tranzicijskih držav: Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska in Hrvaška, orisali stanje neposrednih tujih investicij v svetu, podrobneje preučili države BRIC in opisali stanje neposrednih tujih naložb v Sloveniji, hkrati spoznali zakonski okvir, lokacijsko specifične prednosti in naložbeno okolje. Zakaj se Slovenija zdi najmanj privlačna država v Evropski uniji za neposredne tuje investicije? Po obsežni pregledani literaturi so nekateri avtorji menijo, da je problem recesija, nekateri pa pravijo, da je problem Slovenija. Marsikatero podjetje, ki je poskušalo investirati v Slovenijo, je, brez močne želje in jeklenih živcev, obupalo. Največjo oviro predstavljata birokracija in pridobivanje najrazličnejših dovoljenj.
Ključne besede: Internacionalizacija, privlačnost trga, prevzemi in združitve, neposredne tuje investicije, tranzicijske države, strategija vstopa na tuji trg.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 733; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

9.
Stilizirana dejstva o učinkih čezmejnih združitev in prevzemov na gospodarsko rast in razvoj v evropskih državah
Anita Maček, Rasto Ovin, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Navkljub velikemu številu študij na temo vpliva tujih neposrednih investicij in znotraj njih čezmejnih združitev in prevzemov na gospodarsko rast in razvoj, enotnega mnenja o njem ni mogoče podati. Rezultati študij so namreč zelo različni in dajejo celo nasprotujoče si ugotovitve. Vpliv tovrstnih tokov kapitala na omenjeni kategoriji je zato treba raziskati na drugačen način: s povezavo načel makroekonomskih in mikroekonomskih raziskav, kjer je izpostavljena t. i. totalna analiza. Prispevek prikazuje totalno analizo o učinkih, ki jih je moč povezati z ocenami vpliva teh procesov na gospodarsko rast v evropskih razvitih in tranzicijskih državah.
Ključne besede: kapital, prevzemi podjetij, združitve podjetij, gospodarska rast, gospodarski razvoj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 640; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

10.
POSEBNOSTI KONCERNSKIH ZDRUŽITEV
Miha Strmčnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Združitev je pojavna oblika materialnih statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da se podjetniško organizirano premoženje v celoti prenaša z univerzalnim pravnim nasledstvo z ene družbe, kot razpolagalca, na drugo, prevzemno ali novo družbo, kot pridobitelja; da so predmet izpolnitve, ki jo opravi pridobitelj, ki je bodisi nova, bodisi prevzemna družba, njeni deleži, ki pripadejo imetnikom deležev razpolagalca, to je delničarjem oziroma družbenikom razpolagalca; da razpolagalec po združitvi preneha. Kadar se združujejo družbe, ki med seboj niso predhodno kapitalsko povezane gre za koncentracijske združitve. Skladno z ZGD-1 se lahko materialno statusno preoblikujejo tudi gospodarske družbe, ki so povezane v koncern, v tem primeru gre za koncernske združitve. Za združitve koncernsko povezanih družb veljajo, zaradi že obstoječe kapitalske povezanosti udeleženih družb določene posebnosti, tako pri proceduri odločanja o združitvi, kot pri dejanski izvedbi združitve, to je pri zagotovitvi deležev. Kakšne so te posebnosti, je odvisno od tega, v kateri smeri potekajo premoženjski premiki. Premoženjski premiki pri združitvah lahko potekajo po vertikalni osi, in sicer v smeri od spodaj navzgor, na primer pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream) in premoženjski premiki od zgoraj navzdol, na primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Lahko pa premoženjski premiki potekajo tudi po horizontalni osi in gre za stranske premoženjske premike, primer tega je pripajanje sestrskih družb (merger side-stream). Pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi se pojavljajo različni pravni problemi, ki bodo podrobno obravnavani v magistrskem delu. V magistrskem delu bodo podrobno prikazane posebnosti koncernskih združitev, ki jih bom prikazal tudi na praktičnih primerih, posebej za vsako od vrst koncernskih združitev, za pripojitev družbe hčere k družbi materi (merger up-stream), za pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream) in za primer pripojitev družbe matere k družbi hčeri (merger down-stream). Skupaj s tem bodo obravnavani tudi pravni problemi, ki se pojavljajo pri združitvah, ki potekajo po vertikalni osi in pri združitvah, ki potekajo po horizontalni osi. Prav tako bom posebno poglavje v magistrskem delu namenil primerjalnopravnemu vidiku koncernskih združitev.
Ključne besede: Koncerni, materialna statusna preoblikovanja, združitve, koncernske združitve, sklep skupščine, prenos premoženja, spojitev, pripojitev, družba mati, družba hčera, družba sestra.
Objavljeno: 10.02.2015; Ogledov: 3357; Prenosov: 1272
.pdf Celotno besedilo (534,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici