| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Hudodelske združbe : magistrsko delo
Anja Bošnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Hudodelska združba predstavlja najhujšo obliko udeležbe več ljudi pri izvrševanju kaznivega dejanja. Kazenski zakonik (v nadaljevanju: KZ-1) uporablja splošen izraz združba in ne opredeljuje različnih modalitet hudodelskih združb. Hudodelska združba se v KZ-1 pojavlja v splošnem delu KZ-1, in sicer v 41. členu, kjer je opredeljena odgovornost članov in vodij hudodelskih družb. Izraz se pojavi tudi pri številnih kaznivih dejanjih (npr. kaznivo dejanje terorizma po šestem odstavku 108. člena KZ-1; trgovine z ljudmi po petem odstavku 113. člena KZ-1), kjer izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi predstavlja kvalifikatorni element glede na temeljno obliko kaznivega dejanja. Na zadnje je v poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir, v 294. člen uvrščeno kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, ki določa kaznivost ustanovitve in vodenja hudodelske združbe kot tudi samo sodelovanje v hudodelski združbi. Hudodelsko združbo opredelimo kot skupino najmanj treh oseb, med katerimi obstaja dogovor o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, pri čemer mora pri vsakem posamezniku obstajati zavest in volja glede skupnega delovanja ter naklep glede kaznivih dejanj, ki jih nameravajo skupaj izvršiti. Zakonsko dikcijo pa dopolnjuje tudi sodna praksa. Temeljna inkriminacija je ustanavljanje hudodelskih združb in članstvo v njih. Tako KZ-1 v 294. členu vsebuje kaznivo dejanje hudodelskega združevanja. Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen storiti kaznivo dejanje, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj treh let ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let. Drugi odstavek pa je namenjen ustanovitelju oziroma vodji hudodelske združbe, ki se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. V tretjem odstavku 294. člena je vsebovan institut skesanca, s katerim zakonodajalec spodbuja storilca kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, da prepreči nadaljnje opravljanje kaznivih dejanj ali razkrije podatke, pomembne za preiskavo ali dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Nekatera kazniva dejanja, opredeljena v KZ-1, vsebujejo kvalificirano obliko izvršitve, ki je podana, če je kaznivo dejanje izvršeno v hudodelski združbi. Prvi odstavek 41. člena KZ-1 določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da posameznik odgovarja za tako kvalificirano obliko kaznivega dejanja. Drugi odstavek 41. člena KZ-1 pa ureja posebno obliko sodelovanja pri kaznivem dejanju. Kazenska odgovornost je v demokratičnemu sistemu individualna in utemeljena na krivdi vsakega posameznika. Hudodelska združba v kazenskem pravu tako ne nastopa kot celota, pač pa nastopata v kazenski zakonodaji dve enoti, organizator hudodelske združbe in član hudodelske združbe. Ključno se je opredeliti tudi do pravne podlage za odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je ravno premoženjska korist eden izmed glavnih motivatorjev hudodelskih združb. Hudodelska združba ni pravna oseba, zato odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi ne moremo podvreči določbi o odvzemu po 77. členu KZ-1. KZ-1 zato vsebuje določbo 77.a člena, ki omogoča odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi hudodelski združbi.
Ključne besede: kaznivo dejanje, organiziran kriminal, hudodelstvo, združevanje, protipravnost, vodja, člani, posredno storilstvo, hudodelska združba
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

2.
Kombiniranje modelov razvrščanja vzorcev za razpoznavanje čustvenih izrazov iz posnetkov obraza v nekontroliranem okolju : diplomsko delo
Juš Osojnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem delu smo se ukvarjali z razpoznavanjem čustvenih izrazov v nekontroliranem okolju. Uporabljali smo metodo prenosnega učenja, kjer smo učili arhitekture konvolucijskih nevronskih mrež: EfficientNetB0, ResNet50, DenseNet121, InceptionV3 in Xception, na naboru podatkovnih zbirk FER-2013, AffectNet, AFEW/SFEW in Aff-Wild2. Modele smo nato kombinirali na osnovi rezultatov z metodama povprečenja in glasovanja. Modele smo kombinirali tudi na osnovi izluščenih značilnic. Uspešnost modelov smo merili po metrikah natančnosti in ocene F1. Na podatkovni zbirki FER-2013 smo dosegli najboljšo natančnost 72 %, na zbirkah AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 47 % in Aff-Wild2 52 % natančnost. Z našimi rezultati smo se približali najuspešnejšim raziskavam, ki so na posameznih podatkovnih zbirkah dosegle natančnosti: FER-2013 77 %, AffectNet 67 %, AFEW/SFEW 54 % in Aff-Wild2 52 %.
Ključne besede: prepoznavanje čustvenih izrazov, slike obrazov, globoke nevronske mreže, modelno združevanje, ekstrakcija značilnic, okolje Keras
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

3.
Prireditveni in rekreacijski center Žalec : magistrsko delo
Deja Vinšek, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo prireditvenega in rekreacijskega centra v Žalcu, temo s področja športa in zdravega življenja. V teoretičnem delu so predstavljeni: pojem šport, zgodovina Žalca in splošni podatki. V nadaljevanju so na kratko predstavljeni primeri kopališč v Sloveniji in analize širšega in ožjega prostora, na katerem temelji projektni del. V projektnem delu so predstvaljeni razvoji projekta, ideja in namen ter načrti kopališča s površinami za rekreacijo in druženje. Projektrianje centra predstavlja poseben izziv, saj zahteva veliko domišljije, iznajdljivosti in prilagodljivosti. V nalogi je predstavljena ideja in rešitev novega centra za zdravo življenje s premišljenimi povezavami javnih stavb in stanovanjskih sosesk. Nov rekreacijski center s prireditveno ploščadjo v Žalcu je umeščen v dokaj dostopno točko v samem mestu, v neposredni bližini najdemo športni center, I. in II. osnovno šolo Žalec, Dom II. slovenskega tabora in avtobusno postajo Žalec.
Ključne besede: prireditveni, rekreacijski center, šport, Žalec, interaktivne točke, center, druženje, zdravje, rekreacija, združenje, združevanje, kopališče, olimpijski bazen, prireditvena ploščad, avditorij, prireditveni prostor, zunanji avditorij, park, aktivnosti, povezava, aktivnost, druženje
Objavljeno v DKUM: 20.12.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (147,36 MB)

4.
Podatkovni in funkcionalni vidik združevanja različnih podatkovnih virov : diplomsko delo
Rok Dobrotinšek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali različna okolja podatkovnih virov. Raziskali smo načine in tehnologije združevanja podatkovnih virov in enega analizirali. Implementirali smo nove oziroma nevsakdanje metode združevanja. Opisali in predstavili smo podatkovne rešitve za naročnika spletnega portala o nepremičninah. Uporabili smo tehnologijo Microsoft SQL Server. Večino praktičnega dela smo razvili v programu Microsoft SQL Management Studio. Podrobno smo opisali rešitve, ki vračajo podatke preko shranjenih procedur, in slikovno prikazali rezultate. Raziskali smo tudi varnost in jo implementirali na podatkovni ravni.
Ključne besede: Poizvedba, SQL, Združevanje različnih podatkovnih virov, ERP
Objavljeno v DKUM: 08.11.2022; Ogledov: 843; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Analiza rasti podjetja z združitvijo na primeru podjetja v živilsko predelovalni dejavnosti
Tjaša Jenič, 2019, diplomsko delo

Opis: Podjetja morajo za uspešno delovanje na trgu zadovoljiti potrebe in želje kupcev, ki trajno posegajo po njihovih izdelkih, zato je pomembno, da razvijajo izdelke, ki so konkurenčnejši od drugih ponudnikov. V delu diplomskega seminarja so pojasnjene rast Droge Kolinske, d. d., oblike rasti in združitev z enim od vodilnih podjetij v živilskopredelovalni industriji na slovenskem tržišču. Ob obravnavanju problema so skozi zgodovinske dogodke družbe in primerjalne analize s konkurenti in trgom, na katerem deluje, razložene priložnosti in nevarnosti ter pozitivne in negativne posledice takšnega načina rasti. Optimalna velikost je bistvenega pomena in je ključen pojem, na katerega bi morala biti osredotočena vsa podjetja in v ta namen prilagoditi svoje poslovanje, da bi bil njihov profit karseda maksimalen ter dolgoročni povprečni stroški najnižji. Droga Portorož in Kolinska sta družbi, ki sta kmalu po vstopu Slovenije v Evropsko unijo naleteli na problem konkurenčnosti. Smoter obeh podjetij je bil povečanje tržnega deleža; rešitev sta našli s skupnimi dogovarjanji in podpisom združitvene pogodbe, ki je bila posledica tako ugodnih učinkov kot negativnih dolgoročnih rezultatov.
Ključne besede: podjetniška rast, rast z združitvijo, Droga Kolinska, združevanje podjetij
Objavljeno v DKUM: 04.07.2019; Ogledov: 1223; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (919,23 KB)

6.
7.
Razvoj modela za tvorbo in razpad kolonij sferičnih alg v toku vode
Andraž Najžar, 2017, magistrsko delo

Opis: Do sedaj se je numerični model Vreteno DNS uporabljal zgolj za nežive delce. V magistrski nalogi pa smo se osredotočili na vedenje živih organizmov, alg. Prav tako Vreteno DNS do sedaj ni imelo vgrajenega modula za določanje trkov med delci. Ta raziskava je usmerjena v nadgradnjo sedanjega modela, da bo le-ta uporaben tudi za žive organizme ter bo upošteval trke, do katerih nedvomno prihaja v turbulentnem toku. Za izhodišče smo izbrali model trdih sfer, iz katerega smo pridobili enačbe za smer in hitrost, v_1 in v_2, ter kotni hitrosti, ω_1 in ω_2, alg po trku. Nato smo določili še smer in hitrost gibanja morebitne novonastale kolonije alg v_3, kakor tudi njeno kotno hitrost ω_3. Sedaj smo postavili pogoj, ki pogojuje trke z medsebojno razdaljo alg v času trkov. Razdaljo smo označili s črko B. Določili smo, da se bo trk zgodil, kadar bo B večji kot 0 in kadar bo manjši kot vsota polmerov obeh alg. V naslednjem koraku smo poiskali še ustrezen biološki parameter, ki določa, kdaj se alge med seboj odbijajo in kdaj prihaja do združevanja alg v kolonije. Ta parameter je stopnja hidrofobnosti ∆G. V primeru negativne stopnje hidrofobnosti prihaja do nastanka kolonij, medtem ko se v primeru pozitivne stopnje hidrofobnosti kolonije ne tvorijo, pač pa se alge med seboj odbijajo. Vse parametre in enačbe smo nato vstavili v program Scilab in nato še v model Vreteno DNS. Zagnali smo tri simulacije, in sicer simulacijo brez trkov, simulacijo s trki z odboji in še simulacijo, kjer se alge združujejo v kolonije. Podatke za simulacije smo pridobili iz magistrske naloge U. Žibert, ki je nastajala vzporedno s to nalogo. Rezultate smo nato med seboj grafično primerjali in ugotavljali vplive, ki jih imajo trki na vedenje alg. Ugotovili smo, da le-ti imajo nedvomen vpliv in jih model mora upoštevati, če se želimo kar se da približati naravnemu stanju.
Ključne besede: trki, združevanje v kolonije, alge, Vreteno DNS, model trdih sfer
Objavljeno v DKUM: 23.03.2017; Ogledov: 1592; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

8.
Centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni
Denis Hardi, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravni sistem na lokalni ravni se sooča z raznimi problemi. Nepovezanost sistema upravnih enot in razpršenost občin vodi do prevelikih stroškov. Poleg finančnih težav se izpostavlja tudi neučinkovitost opravljanja nalog. Spremembe so tako postale nujne. Skupne občinske uprave so se pokazale kot dobra rešitev. Poleg dviga stroškovne učinkovitosti se lahko poudari večja kakovost opravljanja nalog. Medobčinsko sodelovanje se bo razvijalo še naprej in obeta se preraščanje skupnih občinskih uprav v interesne zveze občin. Pričakuje se, da bodo interesne zveze na medobčinski ravni združile opravljanje državnih in občinskih nalog. To prinaša ukinitev dvotirnega upravnega sistema, ki v Sloveniji velja že več kot dvajset let. Poslej se bodo določene državne in občinske pristojnosti opravljale skupno. Spremembe se obetajo tudi na področju državne uprave. Upravne enote se bodo prenovile in uvedli se bodo upravni okraji. V okrajih se bodo združile storitve različnih organov(centra za socialno delo, geodetske uprave). Oblikovali se bodo upravni centri in nekatere naloge bo možno opraviti le še na sedežu okraja. Na področju lokalne samouprave se med drugim obeta vzpostavljanje mehanizmov za bodoče združevanje občin. Kot alternativa združevanju se pojavlja medobčinsko sodelovanje. V diplomskem delu sem predstavil problematiko lokalne uprave, način reševanja teh problemov in posledico. Posledica združevanja in skupnega opravljanja nalog je centralizacija upravnih sistemov na lokalni ravni.
Ključne besede: Upravni sistem na lokalni ravni, medobčinsko sodelovanje, interesne zveze občin, državne pristojnosti, občinske pristojnosti, ukinitev dvotirnega upravnega sistema, upravni okraji, združevanje občin, centralizacija.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1522; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1483; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (988,64 KB)

10.
UPORABA DOBRIH PRAKS PRI NAČRTOVANJU INTEGRACIJE INFORMACIJSKIH SISTEMOV
Alojz Lauko, 2016, diplomsko delo

Opis: V poslovnem svetu vlada velika konkurenca na trgu. Združevanja in prevzemi podjetij so pogosta praksa, saj močnejšemu konkurentu, poleg višjega tržnega deleža, prinašajo številne prednosti. V diplomski nalogi se osredotočamo na združevanje podjetij iz vidika IT. Da se združevanje izvede hitro in s čim manj zapleti, je potrebno ustvariti integracijski načrt. Podjetja lahko v ta namen najamejo zunanje izvajalce (primer Gartner) ali pa se s pomočjo poslovno informacijskih arhitektur sami lotijo načrtovanja in izvedbe integracije. Smiseln je pregled dobrih praks informatike, ki osvetli kritična področja, njihovo poznavanje pa pripomore k lažjemu soočanju z izzivi združevanja v prihodnosti.
Ključne besede: integracija, informacijski sistemi, dobre prakse, združevanje, poslovno informacijske arhitekture
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1498; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici