1. Delo detektivov in mednarodno sodelovanje : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Rak, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delo detektivov in mednarodno sodelovanje. Na začetku dela so zastavljene tri hipoteze. Le-te se nanašajo na povpraševanje po detektivskih storitvah, razvitosti detektivske dejavnosti in učinkovitosti mednarodnega sodelovanja, ki jih bomo na koncu ovrgli ali potrdili z argumenti. Detektivsko dejavnost v Sloveniji ureja Zakon o detektivski dejavnosti, ki je bil sprejet leta 2011. Le-ta določa pogoje, upravičenja in obveznosti posameznikov, ki opravljajo to dejavnost. Detektiv je oseba, ki zbira informacije za naročnika in ugotavlja posamezna dejstva. Detektivi največkrat preverjajo upravičenost bolniškega staleža, preverjajo naročnikove prihodnje poslovne partnerje ipd. Vsake toliko časa naletijo na primer, ki ima mednarodne razsežnosti. Takrat uporabijo svoje zveze in poznanstva pri tujih kolegih iz različnih mednarodnih združenj. Združenja svojim članom omogočajo mreženje, nova poznanstva, ki lahko privedejo do večje izmenjave informacij in dobrih delovnih praks. Poleg tega so bile ugotovljene tudi ostale ugodnosti, ki jih ponujajo združenja, ter cilji in vizije teh združenj. Za empirični del diplomskega dela so bili izvedeni intervjuji s štirimi detektivi. Z intervjuji je bilo ugotovljeno, da je razvitost detektivske dejavnosti v Sloveniji, z vidika zakonodaje, med vodilnimi v EU. V Sloveniji detektivske storitve uporabljajo predvsem pravne osebe. Kljub nizki odstotni vrednosti mednarodnega sodelovanja z detektivi – so izkušnje pozitivne. Bistvenih razlik v detektivski dejavnosti med državami ni.
Ključne besede: diplomske naloge, detektivi, detektivsko delo, mednarodno sodelovanje, mednarodna združenja
Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (891,12 KB) |
2. Negativen vpliv konkurence na dejavnost zasebnega varovanja v Republiki SlovenijiMojca Kolar, 2018, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi Slovenije se je na slovenskem trgu začela intenzivno razvijati tudi dejavnost zasebnega varovanja in število varnostnih služb je začelo strmo naraščati. Močna konkurenca med njimi je z leti prinesla v dejavnost varovanja veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so tudi plače varnostnega osebja, ki so danes daleč pod slovenskim povprečjem. Toda za sistemom plač zaposlenih stoji plačni sistem storitev na trgu varovanja.
Magistrska naloga obravnava problematiko neobičajno nizkih cen fizičnega in tehničnega varovanja, kar je posledica nelojalne konkurence in drugih oblik izkrivljanja konkurence. Nelojalna konkurenca se lahko kaže na različnih področjih, tudi v tistih oblikah, ki jih ZPOmK-1 sicer taksativno ne našteva, vendar kljub temu sodijo v domet generalne klavzule.
Zbornica za zasebno varovanje je konec 90. let sprejela sklepe združenja, s katerimi je želela preprečiti nezakonita ravnanja članic in nelojalno konkurenco med njimi. Urad za varstvo konkurence je nato odločil, da predmetni sklepi omejujejo konkurenco in so zato nični. ZPOmK-1 sicer pod določenimi pogoji dovoljuje izjemo od prepovedi sklepanja omejevalnih sporazumov, vendar kljub številnim pozitivnim razlogom ne moremo zagotovo trditi, da bi bil sklep podjetniškega združenja, s katerim bi se določile izhodiščne cene storitev zasebnega varovanja, dovoljen.
Glede na to, da bi družbe za zasebno varovanje ali njihovo združenje težko dosegli veljavni sporazum, pa preostane le še vloga zakonodajalca, da uredi problematiko dejavnosti varovanja. V tem primeru govorimo o »izjemi glede na vrsto dejavnosti oz. sektorski izjemi«. Nekatere dejavnosti so namreč zelo pomembne za življenje ljudi ter za nemoteno delovanje organizacij in države. Država lahko takšne dejavnosti opravlja sama, lahko pa v določenem obsegu dejavnost ali del dejavnosti prepusti gospodarskim družbam. Družbe opravljajo dejavnost v javnem interesu države, ta pa njihovo delovanje strogo nadzira. Ena izmed takšnih dejavnosti je tudi zasebno varovanje. V takšnem primeru omejitve konkurence ne moremo pripisati, kot to zahteva 6. člen ZPOmK-1, samostojnemu protikonkurenčnemu dejanju družb in so te zaščitene pred vsemi posledicami kršitve omenjenega člena. Država lahko zato s posebnim zakonom v določenem obsegu regulira plačni sistem dejavnosti in v tem vidimo veliko priložnost za rešitev plačne problematike zasebnega varovanja.
Stabilizacija plačnega sistema v dejavnosti zasebnega varovanja bi prispevala k ravoju kakovosti storitve, s tem pa večji varnosti naročnikov ter seveda k večji varnosti in zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: Zasebno varovanje, nelojalna konkurenca, neobičajno nizke cene, omejevalni sporazum, sklep podjetniškega združenja, tarifa storitev varovanja
Objavljeno v DKUM: 09.02.2018; Ogledov: 1753; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,87 MB) |
3. Zdravstveno strukovno staleško pravoJozo Čizmić, Miran Cvitković, Ante Klarić, 2017, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Opis: Knjiga je po svojoj namjeni udžbenik za studente poslijediplomskog specijalističkog studija „Medicinsko pravo“ na Pravnom fakultetu Sveučilišta u Splitu.
U knjizi se, nakon objašnjavanja pojmova „medicinsko pravo“ i „zdravstveno strukovno staleško pravo“, prikazuje pravno uređenje statusa i poslova radnika zdravstvene struke (obrazovanje, pripravnički staž i stručni ispit, trajno stručno usavršavanje, uvjeti i odobrenje za samostalni rad – licencija, liječnička iskaznica, specijalizacija u grani zdravstvene djelatnosti i specijalistički ispit, priznavanje inozemnih stručnih kvalifikacija, stalni sudski vještak zdravstvene struke), objašnjavaju se prava, obveze i odgovornosti zdravstvenih radnika (međusobni odnosi zdravstvenih radnika, pravila struke – deontologija, medicinska etika, priziv savjesti, rješavanje sporova (arbitraža), nadzor, liječnička tajna, medicinska dokumentacija), te posebno osiguranje od odgovornosti zdravstvenih radnika.
U drugom dijelu knjige prikazuju se razni oblici staleškog udruživanja radnika zdravstvene struke, kako obveznog udruživanja u strukovne komore (s naglaskom na javne ovlasti), tako i dobrovoljnog udruživanja u strukovne udruge i sindikalne organizacije zdravstvenih radnika.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvene struke, komore, staleško pravo, zdravstvo, zdravstvene udruge, medicinsko pravo, zdravstveni delavci, zbornice, strokovno pravo, zdravstveno varstvo, zdravstvena združenja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1520; Prenosov: 397
Celotno besedilo (13,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. PRIMERJALNA ANALIZA PRILOŽNOSTI NA TRGIH BRICMarko Cizerl, 2013, diplomsko delo Opis: V ekonomiji je BRIC kratica, ki se nanaša na gospodarsko združitev (integracijo) držav Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Alternativno ime za to združitev je »Veliki štirje«. Trgi BRIC so eni izmed najhitreje rastočih in razvijajočih se trgov v svetovnem merilu. Te države predstavljajo skoraj tri milijarde ljudi ali skoraj polovico vsega prebivalstva sveta.
Omenjene države še vedno veljajo za države v razvoju. Tem državam se je v letih 2000-2010 povečal BDP za neverjetnih 92,7 %. Ker se napoveduje višja gospodarska rast v naslednjih letih, bodo države BRIC imele čedalje pomembnejšo vlogo v celotnem svetovnem gospodarstvu. Analitiki napovedujejo, da bi lahko države BRIC do leta 2050 postale ene izmed najbolje gospodarsko razvitih držav na svetu.
Za prihodnost držav BRIC bo pomembno, da bodo njihova podjetja poskušala z uvajanjem novih izdelkov doseči večji izvoz in s tem boljše poslovanje.
Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska so danes gospodarsko večje kot kdajkoli prej in imajo pomembno vlogo v sedanjem svetu. Zato je ključnega pomena, da začnemo zaznavati njihove glasove in sprejemati usklajene in globalne ukrepe med vsemi državami na svetu, da bi ustvarili bolj trajnostni, družaben in človeški svet.
Ključne besede: združenje držav BRIC, prihodnost združenja držav BRIC, mednarodno poslovanje, prevladujoče gospodarske panoge, bilateralni odnosi, dajatve, poslovne priložnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2017; Ogledov: 1426; Prenosov: 107
Celotno besedilo (764,17 KB) |
5. PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJIDarja Cvelfer, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Okrasno vrtnarstvo se ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo. Pregled okrasnega vrtnarstva je v nalogi predstavljen na podlagi statističnih popisov vrtnarstva v obdobju med letoma 2000–2013. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali si slovenski okrasni vrtnarji želijo povezovanja, v sklopu katerega bi lažje skrbeli za promocijo, nabavo, prodajo in izobraževanje. Analizo smo opravili z anketno raziskavo, ki smo jo izvedli med pridelovalci okrasnih rastlin v letu 2003. Rezultati analize so pokazali potrebo in nujnost po združevanju in skupnem nastopanju na trgu, saj bi kar 93 % anketiranih pridelovalcev želelo vstopiti v katerokoli obliko združenja.
Ključne besede: okrasno vrtnarstvo, pridelovalci, združenja pridelovalcev
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1309; Prenosov: 223
Celotno besedilo (806,70 KB) |
6. Izzivi napitnine v slovenskem gostinstvu in igralništvuAndrej Raspor, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave o urejenosti napitnine v slovenskem gostinstvu in igralništvu, ki je poleg zaposlenih zajela še sindikate na ravni podjetij in zvez, delodajalce in delodajalske predstavnike v zbornicah in združenjih s področja gostinstva in igralništva ter vladne predstavnike. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da prepad med socialnimi deležniki le ni tako velik, da se področja napitnin ne bi dalo urediti tako, da bi bile zadovoljne vse udeležene strani. Nihče namreč ne nasprotuje zbiranju napitnine. Poleg tega bi večina udeleženih želela imeti urejen sistem zbiranja in delitve napitnine, ki bi vključeval tudi zaposlene iz podpornih služb. Pomembna je tudi visoka stopnja enotnosti v mnenju anketirancev, da sistem nagrajevanja, ki je v praksi v ZDA, kjer so zaposleni plačani pretežno iz napitnine, za Slovenijo ni sprejemljiv. Ugotovitve iz raziskave so lahko dobra osnova za nadaljnje urejanje področja napitnine v Sloveniji in vzpostavitev agencijskega razmerja.
Ključne besede: sindikati, delodajalci, združenja, gostinstvo, igralništvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1645; Prenosov: 60
 Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. |
9. Introduction to business strategy : a strategic management approachAnthony R. Morden, 1999, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: poslovna strategija, strateški management, management, strateško planiranje, učbeniki, primeri, case study, tehnika, analiza poslovanja, strategija, poslovne odločitve, odločanje, korporacije, družbe, struktura, finančno poslovanje, verige, poslovanje podjetja, konkurenčnost, prednost, združenja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1103; Prenosov: 67
Povezava na celotno besedilo |
10. PALIATIVNA NEGA IN OSKRBA KOT ČLOVEKOVA PRAVICANina Dimič, 2014, diplomsko delo Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 paliativno oskrbo opredelila »kot oskrbo pacientov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, katere namen je izboljšati kakovost življenja pacientov in njihovih bližnjih s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da se omogoči zgodnje odkrivanje, ocena in ustrezno obravnava bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav«. Največji prispevek k razvoju paliativne nege in oskrbe sta naredili Elizabeth Kübler-Ross in Cicely Saunders. V Sloveniji se je začela razvijati leta 1995, ko je bilo ustanovljeno društvo Hospic, nevladna, neprofitna humanitarna organizacija. Tako kot na vseh področjih, se tudi izvajalci paliativne nege in oskrbe ravnajo po smernicah, ki jih je v obliki osnovnih načel izdala Svetovna zdravstvena organizacija in so opisana v četrtem poglavju. Na splošno delimo mednarodne organizacije na univerzalne in regionalne oziroma omejene. Tako univerzalne kot regionalne so vladne organizacije in imajo priznano pravno osebnost, ki jim jo priznava notranji pravni red države, v kateri imajo svoj sedež. Pri obeh je bilo pogledano ali nekateri njihovi najpomembnejši dokumenti vključujejo pravico do paliativne nege in oskrbe in ali je kot takšna človekova pravica. Tako je bilo pri univerzalnih mednarodnih organizacijah pogledano, ali najdemo paliativno nego in oskrbo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Mednarodnem paktu v ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v Konvenciji o otrokovih pravicah, v Konvenciji o pravicah invalidov in v Resoluciji o paliativni oskrbi. Kar se tiče regionalnih mednarodnih organizacij, pa je bila pod drobnogled vzeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropska socialna listina, Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska konvencija) in nekaj »soft law« dokumentov (Priporočilo Sveta Evrope iz leta 2003 o paliativni negi in oskrbi, Priporočilo parlamentarne skupščine o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu bolnih na smrt in umirajočih, Poznanska deklaracija o paliativni oskrbi v Vzhodni Evropi in Bela knjiga o standardih in normativih za hospice in paliativno oskrbo v Evropi). Po pregledu teh mednarodnih dokumentov je bilo pogledano še, kako je s paliativno nego in oskrbo v Sloveniji. Tako je bil najprej pregledan Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato pa najpomembnejši zakon na tem področju v Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah. Pravne podlage v Sloveniji so bile končane z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, Strategijo varstva starejših in prav tako zelo pomembnim Državnim programom paliativne oskrbe. Zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge se je nanašal na pregled pomembnejših združenj in organizacij za paliativno nego in oskrbo, tako po svetu, kot v Evropi in Sloveniji. Na koncu je prišel na vrsto še empirični del, v katerem se je s pomočjo ankete med drugim ugotavljalo, ali ljudje poznajo pojem paliativne nege in oskrbe.
Ključne besede: Paliativna nega in oskrba, hospic, človekove pravice, načela paliative, mednarodni dokumenti, pravne podlage za paliativo v Sloveniji, organizacije in združenja za paliativno nego in oskrbo, anketa.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2015; Ogledov: 2463; Prenosov: 544
Celotno besedilo (1,20 MB) |
