Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz potrebe po dograditvi novih prostorov Klinike za interno medicino UKC Maribor zaradi trenutnih prostorskih pogojev, pri čemer kapacitete ne zadostujejo pogojem delovanja in nadaljnjega razvoja klinike v dejavnost poliklinike. Slednji sistem potrebuje za svoje delovanje razširjen ambulantni center in dnevno bolnišnično obravnavo s prostori za posege in diagnostiko. Sedaj deluje v okrnjeni obliki. Poleg tega trenutni prostorski pogoji in vedno pogostejše oblike bolezni prebivalstva ne zagotavljajo primernih procesov v načinu pristopa k bolniku na intenzivnem internem oddelku, kjer se bolniki z različnimi infekcijskimi in neinfekcijskimi stanji zdravijo v skupnih bolniških sobah. Poleg tega sedanja zasnova oddelka ne zagotavlja optimalnih pogojev dela osebja, njihova varnost pa je minimalno zagotovljena. To lahko pripisujemo primanjkovanju določenih osnovnih prostorov za delo in počitek, med katerimi še najbolj izstopajo primanjkovanje potrebnih filtrov za osebje pred posamezno bolniško sobo, posteljnih filtrov in primerne nadzorne postaje z zagotavljanjem konstantnega pogleda na bolniške sobe. Na podlagi izpostavljenih največjih problematik na kliniki se v magistrskem delu poglobimo v raziskovalni del, kjer preučimo demografske spremembe s področja zdravstva, razločimo osnovno terminologijo s tega področja in se poglobimo v študije vplivov bolniškega okolja na počutje in okrevanje pacienta ter delovanje in regeneracijo osebja. Poleg tega preučimo primere sodobnih bolnišnic na evropski in svetovni ravni in naredimo zgodovinsko analizo razvoja bolnišnic in analizo zgodovinskega razvoja mariborske bolnišnice oziroma UKC Maribor. Nadaljujemo z arhitekturno analizo ožjega območja UKC Maribor in analizo ter študijo Klinike za interno medicino, kar nam poleg raziskovalnega dela predstavlja kot osnovo za nastavitev koncepta nadaljnjega razvoja klinike, širitve in rekonstrukcije. S številnimi prikazi in načrti predstavimo rešitev sedanje problematike, s katero se sooča Klinika za interno medicino.
Ključne besede: Maribor, UKC, klinika za interno medicino, bolnišnica, zdravstvo, rekonstrukcija
Objavljeno v DKUM: 10.03.2023; Ogledov: 242; Prenosov: 0
Celotno besedilo (198,55 MB)

Opis: V teoretičnem delu smo opisovali pojem absentizem in njegovo proučevanje. Osredotočili smo se na psihosocialne dejavnike na delovnem mestu, ki pomembno vplivajo na vedenje zaposlenih, in jih podrobneje opisali. Spoznavali smo vrste absentizma, modele, vzroke, zaradi katerih pride do tega pojava, kakšne so njegove posledice, kakšno je stanje v Sloveniji in v Evropi v zvezi z absentizmom ter ukrepe, ki jih uporabljajo nekatere organizacije z namenom preprečitve tega pojava. V empiričnem delu smo obravnavali dve najobsežnejši skupini dejavnosti v bolnišnici, to sta zdravstvena nega in zdravniki. Z zbranimi internimi podatki smo ugotavljali trend bolniškega staleža po letih pri obeh skupinah. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti vpogled v psihosocialne dejavnike tveganj v bolnišnici, ugotoviti, kakšne so razlike pri dejavnikih med obravnavanima skupinama, povezave med njimi in kako so v obeh skupinah zadovoljni z ukrepi. Z analizo in na podlagi anketnega vprašalnika smo prikazali stanje v bolnišnici ter na podlagi zbranih podatkov podali priporočila in opisali ukrepe za preventivno zmanjšanje odsotnosti z dela
Ključne besede: absentizem, zdravstveni absentizem, zdravstvo, bolnišnica, bolniški stalež
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kako je epidemija COVID-19 vplivala na digitalizacijo zdravstvenih ustanov in katere rešitve uporabljajo uporabniki. Osredotočili smo se tudi na opis storitev, ki jih je možno uporabljati v Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da so uporabniki začeli med epidemijo uporabljati rešitve, katerih prej niso. Najpogosteje uporabljana rešitev je bila zVem. Uporabniki menijo, da je prednost digitalizacije hitrost obdelave. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da je epidemija COVID-19 vplivala na doseg zdravstvenih storitev. Ugotovili smo tudi, da je zaradi digitalizacije uporabnikom omogočen lažji dostop do zdravstvenih storitev. Uporabniki so mnenja, da je epidemija COVID-19 pozitivno vplivala na digitalizacijo zdravstva.
Ključne besede: digitalizacija, poslovanje, zdravstvo, epidemija
Objavljeno v DKUM: 07.07.2022; Ogledov: 405; Prenosov: 110
Celotno besedilo (823,72 KB)

Opis: Na podlagi predhodnih raziskav o nasilju na delovnih mestih je bilo ugotovljeno, da so poklici v zdravstvu najbolj izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Nasilno vedenje se lahko pojavi med zaposlenimi ali med pacientom in zaposlenim, zato je tema zanimiva za raziskovanje. Nasilno vedenje predstavlja negativno obliko vedenja, ki krši pravila varnega skupnega bivanja, človekove pravice in zlorablja moč posameznika nad drugim človekom. Cilj naloge je bil proučiti doživljanje nasilja med zaposlenimi v zdravstveni negi in s pregledom literature prikazati posledice tega nasilja. Rezultati ankete, ki je bila opravljena v letu 2019, kažejo, da se anketiranci, ki so zaposleni v vseh zdravstvenih ustanovah (primarno, sekundarno, terciarno) med seboj v povprečju statistično značilno ne razlikujejo v stopnji nasilnega vedenja. Najpogostejša so nerealna pričakovanja strank, najmanj pogosto pa verbalno nasilje. Nižje izobraženi zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo večjo stopnjo nasilja kot višje izobraženi. Ugotavljamo, da je treba zdravstvene delavce zaščititi pred nasiljem, treba jim je omogočiti varnost in jih spodbujati k prijavljanju vsakega nasilja, ne samo fizičnega, ampak tudi psihičnega, ki zna biti včasih še bolj boleče kot fizično. Predlagamo, da se izvedejo podrobne raziskave prijavljanja nasilja zaposlenih tako v primarnih kot tudi sekundarnih in terciarnih zdravstvenih ustanovah, da se bo problematika ustrezno naslovila in zdravstvenim delavcem omogočila nemoteno opravljanje dela.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, zdravstvo, zdravstveni delavci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 629; Prenosov: 198
Celotno besedilo (992,73 KB)

Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov. Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje. Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 667; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,29 MB)