| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom
Amer Haseljić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni. Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom. 
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV S KOMPULZIVNIM PRENAJEDANJEM
Valerija Rošer, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kompulzivno prenajedanje je uradno priznana oblika motenje hranjenja, ki v razvitem svetu vedno bolj prodira med mlade ljudi. Za kompulzivno prenajedanje je značilno, da oseba izgubi nadzor nad hranjenjem, zaužije ogromne količine hrane in epizode prenajedanja se ponavljajo. Gre za duševno motnjo, ki izraža globoko duševno in čustveno stisko ter nesprejemanje samega sebe. Medicinska sestra mora pri mladostniku vzpostavit terapevtski odnos, da mu lahko pomaga pri spreminjanju negativnih vzorcev. Namen diplomskega dela je predstaviti kompulzivno prenajedanje ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju te oblike motnje hranjenja. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo dela in kot inštrument raziskave vključili anonimni anketni vprašalnik z 10 vprašanji zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in uredili, jih grafično prikazali ter opisali z opisno statistiko. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so mladostniki že slišali za kompulzivno prenajedanje in da slabo poznajo to obliko motnje hranjenja. 41 % anketirancev še nikoli ni slišalo za kompulzivno prenajedanje. 40 % jih je prvič slišalo v osnovni šoli, in sicer od učiteljev. 56 % anketirancev meni, da pozna kompulzivno prenajedanje. 78 % anketirancev bi ga uvrstilo med motnje hranjenja, medtem ko bi ga samo 14 % uvrstilo med duševne motnje. 58 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno v šoli namenit več časa za učenje in pogovor o kompulzivnem prenajedanju. Sklep: Ugotovili smo, da dijaki srednje zdravstvene šole slabo poznajo kompulzivno prenajedanje in so premalo poučeni o tej motnji hranjenja. Zato bi bilo smiselno, da bi medicinska sestra izvajala zdravstvenovzgojno izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, tako za mlade kot tudi za starše, o motnjah hranjenja, zdravi prehrani in zdravem načinu življenja.
Ključne besede: kompulzivno prenajedanje, mladostnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstvenovzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 2040; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (706,24 KB)

3.
4.
Zmogljivost, nezmogljivost otrok glede na razvojno stopnjo, od rojstva do 6. leta starosti
Biljana Savić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj otroka in pričakovana znanja staršev, glede na razvojno stopnjo, od rojstva do 6. leta starosti. Prikazati vlogo medicinske sestre pri poučevanju staršev o razvoju otroka, do 6. leta starosti v Zdravstvenem domu Velenje. Spoznati dejavnike, ki privedejo do zmogljivosti otroka in dejavnike tveganja, ki privedejo do nezmogljivosti otroka pri določeni starosti. z raziskavo smo želeli ugotoviti znanje staršev o razvoju in zmogljivosti otroka, glede na starostna obdobja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. za pridobitev podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli v Zdravstvenem domu Velenje, v predšolski ambulanti. V raziskavi je sodelovalo 40 staršev, otrok do 6. leta starosti.
Ključne besede: Razvojne stopnje otroka, zmogljivost in nezmogljivost otroka, zdravstvenovzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 1771; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (976,49 KB)

5.
ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE PRI OTROCIH S PRIMARNO NOČNO ENUREZO
Irena Vinter, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje primarno nočno enurezo pri otrocih starejših od pet let in pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre z njimi in njihovimi starši. Zdravstvenovzgojno delo je pomemben del poklicne dejavnosti medicinske sestre in je ključnega pomena pri izvajanju vseh aktivnosti pri otrocih s primarno nočno enurezo, hkrati pa je tudi podpora njihovim staršem. Čeprav s starostjo otrok težava izzveneva, je potrebno takojšnje ukrepanje, saj je za otroka moteča in duševno obremenjujoča. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo štirideset staršev otrok s primarno nočno enurezo. Od tega je bilo 22 dečkov (55 %) in 18 deklic (45 %). Raziskava je potekala v nefrološki ambulanti Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Z raziskavo smo ugotavljali, ali izobrazba staršev vpliva na iskanje pomoči za svojega otroka, ali starši od medicinske sestre dobijo jasne in razumljive informacije in kje starši poiščejo pomoč za svojega otroka. Rezultati: Ugotovili smo, da izobrazba staršev ne vpliva na zgodnje iskanje pomoči za svojega otroka, z informacijami, ki jih dobijo od medicinske sestre so zadovoljni in 22 staršev (55 %) je iskalo informacije pri pediatru. Sklep: Zavest o primarni nočni enurezi se dviga, saj v večini primerov pripeljejo starši svoje otroke na prvi pregled do sedmega leta otrokove starosti. Starši so zadovoljni z delom medicinskih sester v ambulanti, ter njihovimi navodili, ki so razumljiva.
Ključne besede: otrok, primarna nočna enureza, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 06.08.2010; Ogledov: 2697; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo
Andreja Špilek Plahutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti epilepsijo, pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre in komunikacije medicinske sestre s svojci pacientov z epilepsijo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med svojci pacientov z epilepsijo v ambulanti za Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 15. 06. 2008 do 15. 09. 2008, vključenih pa je bilo 95 svojcev. Podatke smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so svojci dovolj poučeni o bolezni in načinu življenja s to boleznijo, kdo jih je seznanil z boleznijo, kako bolezen svojca vpliva na njihovo kakovost življenja in s kom se lahko pogovorijo, kadar se znajdejo v stiski in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali bi si želeli biti poučeni o bolezni že v času hospitalizacije njihovega svojca in ali bi jim ustrezalo izobraževanje v smislu šole za paciente z epilepsijo in njihove svojce. Rezultati raziskave so pokazali, da se osveščenost svojcev pacientov z epilepsijo v zadnjih letih ni bistveno spremenila oziroma izboljšala. Pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre je še vedno v ozadju. Dejstvo pa je, da bi medicinske sestre z zdravstvenovzgojnim delom lahko bistveno prispevale k boljši kakovosti življenja tako pacientov z epilepsijo kot njihovih svojcev.
Ključne besede: epilepsija, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo, svojci, pacient
Objavljeno v DKUM: 18.03.2009; Ogledov: 3858; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (419,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici