1. Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusuPetra Vrtarić, 2018, diplomsko delo Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 48522; Prenosov: 205
 Celotno besedilo (630,20 KB) |
2. Utopitev pri otrocihUroš Ruis, 2014, diplomsko delo Opis: "Povzetek:"Izhodišča: Diplomsko delo govori o nevarnosti utopitve, ki na otroka preti v vodi in ob njej. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena preventivna varnost otrok, za katero so najodgovornejši starši sami. Opisana je tudi posebnost nujne medicinske pomoči pri utopljenem otroku ter pomen plavalnega tečaja za otroke. Namen diplomskega dela je ozavestiti starše o nevarnostih, ki pretijo na otroka, ko se ta pojavi v okolici vode, ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča so predstavljena s pomočjo domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument je bil za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik z 20-imi vprašanji. Raziskovalni vzorec je zajel 50 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda Osnovne šole Lenart.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se starši otrok zavedajo, da so oni tisti, ki morajo v prvi vrsti poskrbeti za varnost svojih otrok ob vodi in v njej. S svojimi odgovori izkazujejo zaupanje tudi drugim zdravstvenim inštitucijam, kot so reševalci iz vode, plavalni učitelji ter vzgojiteljice. Glede nudenja prve pomoči je večina staršev s svojimi odgovori pokazala, da bi ubrala napačne prijeme za reševanje otroka v vodi, vendar se svojega pomanjkljivega znanja o nudenju prve pomoči tudi zavedajo.
Sklep: Starši se večinoma zavedajo pomembnosti plavalnega znanja pri otroku in pomembnosti lastnega teoretičnega znanja prve pomoči. Toda večina staršev v situaciji, ko bi bilo potrebno nuditi prvo pomoč, odpne ali se odloči za napačen ukrep. Zato je zelo pomembno, da starše poučimo o velikokrat omenjeni preventivi varovanja otroka, saj je to ključ do uspeha. S tem bi v precejšnji meri tudi preprečili nezgode otrok v vodi in ob njej. Tako je naloga zdravstvenih delavcev, vzgojiteljev, reševalcev in učiteljev plavanja, da staršem svetujejo, podajo odgovore na njihova vprašanja ter jih teoretično in praktično poučijo o preventivnem varovanju otroka.
Ključne besede: Ključne besede, utopitev, prva pomoč pri utopitvah, plavalni tečaj, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2242; Prenosov: 631
Celotno besedilo (1,79 MB) |
3. MLADOSTNIKI IN NJIHOVA SAMOPODOBAMaja Jevšnik, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših.
Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja.
Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja.
Ključne besede: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 7966; Prenosov: 2338 (1 glas)
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKITanja Klasinc, 2011, diplomsko delo Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 29.06.2011; Ogledov: 4290; Prenosov: 690
Celotno besedilo (1,25 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčkaSanja Mrkonjić, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o vlogi medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka. Namen diplomskega dela je opisati značilnosti nedonošenčka, predstaviti dojenje, načine prehranjevanja nedonošenčka ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 20 medicinskih sester s Klinike za pediatrijo — odsek za intenzivno nego in terapijo v UKC Maribor. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, kateri so najpogostejši načini hranjenja nedonošenčka, s kakšnim mlekom (materino mleko ali mlečne formule) so najpogosteje hranjeni ter kako medicinske sestre izvajajo zdravstveno vzgojno delo staršev pri prehranjevanju nedonošenčkov.
Ključne besede: nedonošenček, prehranjevanje nedonošenčka, dojenje, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2010; Ogledov: 3526; Prenosov: 559
Celotno besedilo (2,02 MB) |
