Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Krči se najpogosteje pojavljajo pri nedonošenčku, zato je ključnega pomena, da jih zdravnik čim prej diagnosticira in prične ustrezno zdraviti, saj s tem pogosto prepreči kasnejše motnje v razvoju. Medicinska sestra sodeluje z zdravnikom, mu poroča o vseh spremembah pri otroku in ima pri tovrstni oskrbi ključno vlogo, saj preživi z otrokom in njegovimi starši največ časa. Namen diplomskega dela je bil opisati oskrbo novorojenčka s krči v enoti intenzivne terapije in predstaviti vlogo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija in kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter jih ponazorili v obliki frekvenčnih grafikonov. Rezultati. Vse (100 %) medicinske sestre pri delu z novorojenčki s krči uporabljajo metodo »handling« ter se ob tem zavedajo kako pomembna je le ta za otroka. 22 (88 %) medicinskih sester zaradi preobremenjenosti nima dovolj časa za zdravstveno-vzgojno delo s straši, obenem pa se 21 (84 %) medicinskih sester zaveda, da starši na stanje svojega otroka največkrat odreagirajo s strahom. Vse (100 %) medicinske sestre v okviru oskrbe nedonošenčka s krči kot njihovo pomembno vlogo opredeljujejo dokumentiranje in sodelovanje z zdravstvenim timom, 24 (96 %) pa kot eno izmed ključnih vlog medicinske sestre opredeljujejo tudi zdravstveno-vzgojno delo s starši. Razprava in sklep. Nedonošenček je majhno bitje, ki brez ustrezne zdravstvene obravnave nima veliko možnosti za preživetje. Medicinske sestre so dobro pripravljene in izobražene za delo. Kljub pomanjkanju kadra pa se zavedajo, da lahko samo kakovostna zdravstvena nega pripomore k izboljšanju zdravja novorojenčkov. Rešitev vidimo v povečanju števila zaposlenih, morda doslednejši razmejitvi delovnih nalog, še več strokovnih izobraževanj in usposabljanj za člane negovalnega tima.
Ključne besede: novorojenček, krči, medicinska sestra, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2012; Ogledov: 2400; Prenosov: 374
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Živeti brez glutena: izziv za vsakogar. Kakovost življenja pomeni, da življenje doživljamo kot vrednoto, kot nekaj polnega, lepega in smiselnega kljub vsem preprekam in težavam. Diagnoza celiakija večinoma najprej izzove negotovost in strah. Treba je osvojiti veliko novega in opustiti tisto, na kar smo bili navajeni. Zato je ključnega pomena zdravstveno-vzgojno delo, kjer medicinska sestra informira, svetuje in uči tako mladostnike kot njihove starše, ter družinska pomoč, da celiakašu stojijo ob strani in ga motivirajo. Diplomsko delo govori o reakcijah mladostnikov na spremenjen način življenja s celiakijo. Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti celiakije pri mladostnikih in izpostaviti njihovo reakcijo na spremenjen način življenja ter predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri obravnavi bolnika s celiakijo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati naloge, ki smo jih izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 50 dijakov ter študentov, ki imajo diagnosticirano celiakijo. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, ali se je z uvedbo brezglutenske diete stanje pacienta izboljšalo, kakšna je bila reakcija mladostnikov na odkritje diagnoze celiakija in zavedanje pomena zdravljenja ter posledic nezdravljene celiakije.
Ključne besede: celiakija, različni odzivi na odkritje celiakije, zdravstveno-vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.09.2011; Ogledov: 2126; Prenosov: 363
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Celiakija je bolezen ozkega črevesa, ki je posledica trajne preobčutljivosti na gluten pri genetsko dovzetnih posameznikih. Je avtoimuno obolenje in je v zadnjem času ena pogostejših bolezni prebavnega trakta tako pri otrocih kot pri odraslih. Povprečni delež obolelih je tudi do 1:100. Intoleranca se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Trenutno je edini način zdravljenja vseživljenjsko dosledno izvajanje diete brez glutena. To pomeni popolno izključitev pšenice, ječmena in rži iz prehrane. V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s celiakijo v času hospitalizacije ter aktivnosti zdravstvene nege. V uvodnem delu je opisana bolezen, vzroki za nastanek, zapleti, oblike celiakije ter zdravljenje. V nadaljevanju smo predstavili vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s poudarkom na zdravstveno vzgojnem delu. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Maryory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Na podlagi zbranih podatkov smo izpostavili naslednje negovalne probleme, kot so nevarnost infekcije, tekočina - prenizek volumen, neuravnovešena prehrana - manj kot telo potrebuje, diareja, samonega - zmanjšana možnost za samostojno osebno higieno, mobilnost - nepopolna telesna mobilnost, motnje spanja, bolečina, strah.
Ključne besede: celiakija, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 17.03.2011; Ogledov: 4170; Prenosov: 667
Celotno besedilo (627,25 KB)

Opis: Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi, starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov. Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70 odstotkov anketirancev uživa pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53 odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade. Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih, odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje povečuje tveganje za splošno zdravje, možnost okužb in zmanjšano žvečno funkcijo ter posledično vpliva na prehranski vnos živil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.
Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 3728; Prenosov: 417
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 3269; Prenosov: 554
Celotno besedilo (375,75 KB)