21. GLISTE PRI OTROKUUrška Vasle, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o glistah pri otroku. V teoretičnem delu smo opisali najpogostejše gliste, ki se lahko pojavijo pri otroku, zdravstveno obravnavo otroka z glistami in vključevanje zdravstveno vzgojnega dela s strani medicinske sestre. Namen diplomskega dela je predstaviti gliste in obravnavo otroka ob njihovem pojavu, preventivne aktivnosti medicinske sestre pri otroku in starših ter ugotoviti osveščenost in soočanje staršev ob pojavu glist pri otroku.
Raziskovalna metodologija: V izdelavo diplomskega dela je bila vključena deskriptivna metoda dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize tuje in domače literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval zaprta in polodprta vprašanja. Raziskovalni vzorec je vključeval 41 staršev predšolskih in šolskih otrok.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da gliste pri otroku niso pogost pojav. Kljub temu da se je z njimi srečalo malo število anketiranih staršev, znajo prepoznati znake okužbe z glistami in tudi pravilno ukrepati. So informirani in se zavedajo pomembnosti preprečevanja glist za ohranitev kvalitetnega zdravja.
Sklep: Otroci se ne zavedajo, kje vse lahko nanje prežijo drobcene gliste, ki lahko s svojim dejanjem povzročijo velike težave. Zato imamo starši, pedagoški delavci in zdravstveno osebje pomembno nalogo, da otroka usmerjamo, vodimo, poučujemo, smo jim za vzgled in oporo, da lahko s skupnimi močmi prispevamo k ohranitvi in povrnitvi zdravja. Ključne besede: Gliste, otrok, starši, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, preprečevanje. Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 2878; Prenosov: 295
Celotno besedilo (1013,27 KB) |
22. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNICE PO OPERACIJI ŽELODČNEGA OBVODASuzana Hraš, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega in aktivnosti medicinske sestre pri bolniku po operaciji želodčnega obvoda. Opisana je debelost, ki postaja vedno večji javnozdravstveni problem. Ugotovljeno je, da je debelost možno zdraviti s pomočjo bariatrične kirurgije, ki postaja vedno bolj uveljavljen in dolgoročno uspešen način zdravljenja debelosti. Po operaciji je zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo pri operaciji želodčnega obvoda.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda pri kateri je bila uporabljena tehnika intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa.
Rezultati: S pomočjo študije primera bolnice po operaciji želodčnega obvoda je ugotovljeno, da ima operacija želodčnega obvoda pozitivne učinke na socialno življenje in samopodobo bolnice kot tudi na ostale življenjske aktivnosti.
Sklep: Število debelih ljudi se povečuje in s tem tudi število zbolelih zaradi kronično nenalezljivih bolezni. Debelost lahko preprečujemo s spremembo prehranjevalnih navad, zadostnim gibanjem in opozarjanjem ter vzgajanjem ljudi. Zdravstveno vzgojno delo je aktivnost zdravstvene nege, ki jo izvaja medicinska sestra. Pomembno vlogo ima medicinska sestra pri bolnici po operaciji želodčnega obvoda. Ključne besede: debelost, bolnik, zdravstvena nega, operacija, zdravstveno vzgojno delo Objavljeno v DKUM: 19.03.2015; Ogledov: 1383; Prenosov: 305
Celotno besedilo (743,96 KB) |
23. Utopitev pri otrocihUroš Ruis, 2014, diplomsko delo Opis: "Povzetek:"Izhodišča: Diplomsko delo govori o nevarnosti utopitve, ki na otroka preti v vodi in ob njej. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljena preventivna varnost otrok, za katero so najodgovornejši starši sami. Opisana je tudi posebnost nujne medicinske pomoči pri utopljenem otroku ter pomen plavalnega tečaja za otroke. Namen diplomskega dela je ozavestiti starše o nevarnostih, ki pretijo na otroka, ko se ta pojavi v okolici vode, ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča so predstavljena s pomočjo domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument je bil za zbiranje podatkov uporabljen anketni vprašalnik z 20-imi vprašanji. Raziskovalni vzorec je zajel 50 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda Osnovne šole Lenart.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se starši otrok zavedajo, da so oni tisti, ki morajo v prvi vrsti poskrbeti za varnost svojih otrok ob vodi in v njej. S svojimi odgovori izkazujejo zaupanje tudi drugim zdravstvenim inštitucijam, kot so reševalci iz vode, plavalni učitelji ter vzgojiteljice. Glede nudenja prve pomoči je večina staršev s svojimi odgovori pokazala, da bi ubrala napačne prijeme za reševanje otroka v vodi, vendar se svojega pomanjkljivega znanja o nudenju prve pomoči tudi zavedajo.
Sklep: Starši se večinoma zavedajo pomembnosti plavalnega znanja pri otroku in pomembnosti lastnega teoretičnega znanja prve pomoči. Toda večina staršev v situaciji, ko bi bilo potrebno nuditi prvo pomoč, odpne ali se odloči za napačen ukrep. Zato je zelo pomembno, da starše poučimo o velikokrat omenjeni preventivi varovanja otroka, saj je to ključ do uspeha. S tem bi v precejšnji meri tudi preprečili nezgode otrok v vodi in ob njej. Tako je naloga zdravstvenih delavcev, vzgojiteljev, reševalcev in učiteljev plavanja, da staršem svetujejo, podajo odgovore na njihova vprašanja ter jih teoretično in praktično poučijo o preventivnem varovanju otroka. Ključne besede: Ključne besede, utopitev, prva pomoč pri utopitvah, plavalni tečaj, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre. Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2242; Prenosov: 644
Celotno besedilo (1,79 MB) |
24. MLADOSTNIKI IN NJIHOVA SAMOPODOBAMaja Jevšnik, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča:v diplomskem delu obravnavamo mladostnika ter njegovo samopodobo v času odraščanja. Namen diplomskega dela je predstaviti mladostnika, obdobje odraščanja, ki je že samo po sebi težko, saj je to prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. V tem obdobju pride do intenzivne rasti in dozorevanja v fizičnem in psihičnem smislu. Mladostniki iščejo lastno identiteto, razvijajo svojo spolno vlogo, urejajo odnos do staršev in drugih odraslih, usmerjajo odnosz vrstniki in oblikujejo odnos do dela z razvijanjem ustvarjalnosti.Želeli smo predstaviti pomen zdrave samopodobe, ki je eno temeljnih področij osebnosti, saj zajema celotno predstavo, mnenj, stališč, ki jih imamo v sebi, vrednosti, ki si jih pripisujemo in odnos,ki ga imamo do samih sebe. Na koncupa je predstavljenavloga in vplivter zdravstveno vzgojno delo zdravstvenih delavcev pri mladostnikih in starših.
Metodologija raziskovanja: uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje strokovne literature. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Uporabili smo anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. Rezultati: vraziskavi je sodelovalo 58 dijakov srednje zdravstvene šole Celje.Na podlagi analize smo ugotovili, da ima večji del anketiranih mladostnikov pozitivno samopodobo ter da se zavedajo pomena zdrave samopodobe v obdobju odraščanja.
Sklep:mladostnike je potrebno o pozitivni samopodobi ozaveščati, potrebno jim je razložiti njen pomen in vpliv. Vloga zdravstvenih delavcev je, da mladostnike in starše poučujejo o pomenu zdrave samopodobe in zdravem ne stresnem načinu življenja. Ključne besede: mladostnik, samopodoba, družba, družina, vloga medicinske sestre, zdravstveno vzgojno delo. Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 7966; Prenosov: 2393 (1 glas)
Celotno besedilo (1,17 MB) |
25. PRAVNA SREDSTVA DELODAJALCA ZOPER ODLOČITVE ZDRAVNIŠKE STROKE GLEDE BOLNIŠKE ODSOTNOSTI DELAVCAMiha Kuplenik, 2014, diplomsko delo Opis: Delavčeva odsotnost zaradi bolezni in poškodbe je vsekakor okoliščina, ki pomeni trčenje interesa delavca in delodajalca. Delavec ima pravico do odsotnosti z dela in hkrati pravico do nadomestila plače, ki mu zagotavlja dohodkovno varstvo v primeru socialnega primera. Obe pravici ovirata interese delodajalca, a jih mora delodajalec skladno z zakonom spoštovati. Oviranje in poseganje v interes delodajalca se kaže predvsem v tem, da mora delodajalec reorganizirati delovni proces zaradi manjkajočega delavca, kar je lahko povezno z dodatnimi stroški. Pri tem pa ne smemo pozabiti izplačila nadomestila plače, ki gre v prvih 30 dneh v breme delodajalca. V takšni situaciji, ko se posega in ovira interes delodajalca zaradi zdravstvenih razlogov na strani delavca, se prvemu postavlja vprašanje, kako zavarovati svoje lastne interese. Zato je pomembno poznavanje pravnih možnosti, ki jih prava ureditev daje delodajalcu. Na eni strani so to pravna sredstva, ki jih ima delodajalec na voljo proti zdravniškim odločitvam. Kljub temu da je sodelovanje delodajalca zelo omejeno v postopkih ugotavljanja delavčeve (ne)zmožnosti za delo, ima delodajalec na voljo zahtevek za presojo ocene osebnega zdravnika, pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika, tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije in redna ter izredna pravna sredstva zoper sodne odločbe. Vendar pa se glede omenjenih pravnih sredstev pojavljajo očitki o neučinkovitosti tovrstnih sredstev. Po drugi strani ima delodajalec za zavarovanje svojih interesov pravico do nadzora bolniškega staleža, ki ga lahko izvaja sam ali preko pooblaščenega zasebnega detektiva. Uporaba slednjega instituta je v praksi pogostejša, kakor pravna sredstva zoper zdravniške odločitve. Verjetno tudi zato, ker je za zavarovanje interesov delodajalca nadzor bolniškega staleža učinkovitejši. Vendar pa se mora delodajalec pri nadzoru seznaniti s celotno vsebino začasne zadržanosti od dela, kar pa mu omogočajo navodila zdravniške stroke. Pri tem mora upoštevati tudi možnost naknadne odobritve bolniškega staleža v določenih primerih. Slednje je pomembno, da o zlorabi bolniškega staleža ne sklepa prehitro, kar lahko pripelje do nezakonitih delodajalčevih ukrepov. Med njimi sta najpogostejša izredna in redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar pa se lahko razume tudi kot pravno sredstvo, s katerim delodajalec zavaruje svoj interes v dani situaciji. Ključne besede: zdravniške odločitve, pravna sredstva, nadzor, zloraba, bolniški stalež, nadomestilo plače, nezmožnost za delo, zdravstveno zavarovanje, bolezen Objavljeno v DKUM: 09.05.2014; Ogledov: 2567; Prenosov: 423
Celotno besedilo (1,04 MB) |
26. Kaznovanje otrok in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre s starši in otrokiTina Pajank, 2013, diplomsko delo Opis: Dandanes vemo, da ima vzgajanje otrok in vzgoja čisto drugačen pomen, kot ga je imela pred časom. Starši oziroma vzgojitelji so postali popustljivi in družino je začel »voditi« otrok. Čeprav imamo zelo veliko literature na temo vzgoje, so starši še vedno prepričani, da je v procesu vzgoje dovolj samo ljubezen do otroka. V diplomskem delu smo predstavili, kaj vzgoja sploh je, opisali smo več vzgojnih stilov, metod in predstavili vzgojne koncepte. Prav tako smo predstavili meje, prepovedi in pravila, ki jih otrok potrebuje. Ne nazadnje smo opisali, kako lahko medicinska sestra sodeluje pri vprašanju glede družine in vzgoje v družini. Ključne besede: vzgoja, družina, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija, kaznovanje. Objavljeno v DKUM: 06.03.2014; Ogledov: 1380; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,01 MB) |
27. Svetovanje staršem pri prekomernem izpostavljanju otrok soncuPetra Sagadin, 2013, diplomsko delo Opis: Sonce je vir življenja na Zemlji. Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom pa je nevarno. Diplomsko delo govori o vlogi medicinske sestre pri ozaveščanju staršev glede nevarnosti prekomernega izpostavljanja otrok soncu. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri so starši ozaveščeni glede nevarnosti sončenja otrok in kako pomembna je zanje vloga medicinske sestre pri informiranju o zaščiti otrok pred soncem. Raziskavo smo izvedli novembra 2011 s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec Otona Župančiča, enota Lenka v Mariboru. Z analizo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se starši ne zavedajo dovolj posledic UV sevanja na zdravje otrok. Največ informacij o izpostavljanju otrok soncu pridobijo iz medijev, čeprav menijo, da je vloga medicinske sestre pri informiranju ljudi zelo pomembna. Starši pozitivno ocenjujejo zdravstveno - vzgojno delo medicinskih sester. Menimo, da je zdravstveno - vzgojna vloga medicinske sestre zelo pomembna in da bi morali vzgojitelji v vrtcih pogosteje sodelovati z medicinskimi sestrami v smislu preventivnega svetovanja staršem in otrokom glede nevarnosti izpostavljanja otrok soncu. Ključne besede: otrok, sonce, zaščita pred soncem, starši, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 28.02.2013; Ogledov: 2004; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,37 MB) |
28. NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI NEŽELENEGA GOVORA IN ZDRAVSTVENO - VZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTREAnita Hosner, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Norčevanje, nespodobno nagovarjanje, izrekanje groženj, žaljenje… To so besede, ki bi morale biti otrokom tuje. Otroci so občutljiva skupina ljudi, zlasti v obdobju adolescence, ko še iščejo svoj pravi jaz, zato jim lahko verbalna agresija pusti težke posledice, ki se pri otrocih kažejo v obliki sramežljivosti, zadržanosti, izolaciji, slabi samopodobi, depresiji, samouničevanju, poskusih samomora. Vloga medicinske sestre je, da zdravstveno - vzgojno pouči otroka ali mladostnika o ustreznih medsebojnih odnosih in mu pomaga razviti pozitivno samopodobo.
Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedli raziskavo na vzorcu 100 otrok Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki. Cilj raziskave je bil ugotoviti rabo »grdih« besed med otroki od 6. do 9. razreda.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je prisotnost nespodobnega govorjenja in verbalne agresije med otroki zelo pogosta. Neželene besede otroci največkrat uporabljajo za sproščanje napetosti in izražanje besa, medtem ko nekateri »grdo« govorijo zaradi izkazovanja moči in želje po ustrahovanju drugih. Manj kot polovica anketiranih otrok meni, da so dovolj poučeni o posledicah družbeno nesprejemljivega govora. Starši se na nespodobno govorjenje otrok najpogosteje odzovejo tako, da se z otroki pogovorijo. Kljub temu se veliko staršev za neprimerno govorjenje otrok ne zmeni.
Sklep: Kletvice, psovke in žaljivke so danes zelo pogoste v vsakdanjem življenju otrok. Premnogi šolarji doživljajo velike stiske. Gre za resen problem, saj lahko neželeno govorjenje in besedno nasilje v otroštvu, zaznamujeta človeka za vse življenje. Verbalno nasilje med otroki odrasli težje prepoznamo kot fizičnega, saj ni vidnih posledic. Ključne besede: sociološki vidiki, otrok, neželen govor, zdravstveno - vzgojno delo, medicinska sestra Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 1810; Prenosov: 170
Celotno besedilo (925,15 KB) |
29. Up za zdravje, brez kronično nenalezljivih bolezniAnita Meško, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili kronično nenalezljive bolezni in pomen zdravstveno vzgojnega dela medicinskih sester z otroci, njihovimi starši in učitelji. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost staršev šolskih otrok o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal starše osnovnošolcev dveh osnovnih šol od prvega do tretjega razreda.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da starši osnovnošolcev poznajo kronično nenalezljive bolezni, vendar je njihovo poznavanje teh bolezni odvisno od stopnje izobrazbe. Ocenjujejo, da je zdrav način življenja lahko preventiva bolezni, zato so pogosto vzgled svojim otrokom z zdravim načinom življenja. Velik odstotek (81 %) staršev obeh šol bi se udeležil izobraževanja na temo kronično nenalezljivih bolezni.
Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so starši osveščeni o kronično nenalezljivih boleznih in njihovi preventivi. Starši šolskih otrok imajo največjo vlogo v življenju svojih otrok, saj z njihovim znanjem, vedenjskim vzorcem, toplino in razumevanjem lahko pripomorejo k bolj zdravim generacijam otrok. Ob tem pa potrebujejo kakovostno strokovno podporo predvsem medicinskih sester in tudi šole. Menimo, da je najpomembnejša preventiva pred kronično nenalezljivimi boleznimi in pri tem je kakovostno zdravstveno-vzgojno delo medicinskih sester vzajemno z otroki, starši in učitelji lahko odločilno pri preprečevanju kronično nenalezljivih bolezni vseh otrok in kasneje odraslih ljudi. Ključne besede: kronično nenalezljive bolezni, šolski otroci, zdravstveno vzgojno delo. Objavljeno v DKUM: 20.02.2013; Ogledov: 1780; Prenosov: 191
Celotno besedilo (926,16 KB) |
30. DELOVNI ČAS NA PODROČJU ZDRAVSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJISonja Ogriz, 2012, magistrsko delo Opis: Zdravstvena dejavnost je lahko organizirana kot javna služba, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi v okviru Ministrstva za zdravje. Zaradi narave dejavnosti se javna služba v zdravstvu opravlja na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter je povezana z zagotavljanjem 24-urnega neprekinjenega zdravstvenega varstva in neprekinjene nujne medicinske pomoči. Vprašanje delovnega časa je predmet nacionalnega in mednarodnega urejanja, predvsem z vidika varovanja delavčevega zdravja in sposobnosti v njegovem celotnem aktivnem življenjskem obdobju.
V nalogi sem predstavila ureditev delovnega časa v okviru aktov Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije ter ureditve v Republiki Sloveniji. Na državni ravni določajo pravice in obveznosti delavcev, zaposlenih na področju zdravstvene dejavnosti, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi. Za razmerje med Zakonom o delovnih razmerjih in Zakonom o javnih uslužbencih ter področnima zakonoma (Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi) velja načelo lex specialis derogat legi generali, kar pri ureditvi delovnega časa na področju zdravstva pomeni, da se uporabljata področna zakona kot lex specialis. Poleg tega pa se v zdravstvu ureja delovni čas tudi s kolektivnimi pogodbami, in sicer s Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike ter Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi.
Ugotovila sem, da so akti, ki opredeljujejo delovni čas v zdravstvu, usklajeni z mednarodnimi univerzalnimi in regionalnimi akti ter, da bi z drugačno organizacijo delovnega časa v zdravstvu lahko zmanjšali število nadur in ur dežurstev. V nalogi predstavljam oblike delovnega časa, ki so ali bi lahko bile značilne za zdravstvo. To so polni delovni čas, izmensko delo, krajši delovni čas, dopolnilno delo, neenakomerno razporejeni in začasno prerazporejeni delovni čas, dežurstvo ter nadurno delo. Ključne besede: delovni čas, neprekinjeno zdravstveno varstvo, dežurstvo, nadurno delo, presežki delovnih ur Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 5146; Prenosov: 1006
Celotno besedilo (964,38 KB) |