1. Vpliv modelov izmenskega dela na počutje medicinskih sester, zaposlenih v urgentnih ambulantahAnja Janežič, 2025, magistrsko delo Opis: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja.
Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati.
V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzijeTadeja Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela.
Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Nosečnost in kajenjeSara Horvat, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo.
Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijoŠpela Polak, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko.
Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre.
Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakovVesna Veršovnik, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično.
Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje.
Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1750; Prenosov: 330
Celotno besedilo (589,29 KB) |
6. Epilepsija pri otroku in mladostnikuDoroteja Lorber, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav.
Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Ključne besede: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 2736; Prenosov: 298
Celotno besedilo (2,21 MB) |
7. Medpoklicno sodelovanje medicinskih sester in zdravnikov za boljšo kulturo varnosti pacientovHelena Rojko, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišče in namen: Medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe pacientov, zadovoljstvo pacientov in zadovoljstvo zdravstvenih delavcev. Namen je bil raziskati medpoklicno sodelovanje med medicinskimi sestrami in zdravniki ter kulturo varnosti v ambulantah na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija, izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo. Za zbiranje podatkov smo uporabili validirana anketna vprašalnika, ki sta bila oblikovana s pomočjo spletnega orodja in posredovana preko elektronske pošte 57 zdravstvenim domovom v Sloveniji. Obdelava podatkov je bila izvedena na podlagi deskriptivne statistike, Spearmanovega koeficienta korelacije in Kruskal-Wallisovega testa.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo skupno 210 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaznavanje medpoklicnega sodelovanja v ambulantah na primarni ravni pozitivno povezano z zaznavanjem kulture varnosti (rs = 0,440, p < 0,001). Najstarejše medicinske sestre (50 let in več) so kulturo varnosti in medpoklicno sodelovanje pozitivneje ocenile (p < 0,05) kot mlajše medicinske sestre. Prav tako so medicinske sestre z manj delovne dobe (6 do 10 let) kulturo varnosti ocenile z nižjimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05). Pokazala se je tudi pomembnost komunikacije in aktivnega vključevanja pri odločanju o oskrbi za paciente.
Diskusija in zaključek: Pozornost je potrebno nameniti mlajšim in manj izkušenim medicinskim sestram, ki sodelujejo z zdravnikom, in se osredotočiti na pomembne dejavnike, kot so komunikacija, prevzemanje odgovornosti in vključevanje k odločanju o zdravstveni oskrbi pacientov, s čimer vplivamo na varnost pacientov.
Ključne besede: osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci, timsko delo, komunikacija, varnost.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2287; Prenosov: 494
Celotno besedilo (614,22 KB) |
8. Zdravstvena nega pacienta s suprapubičnim katetromMojca Jug, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Suprapubični kateter je način odvajanja urina iz sečnega mehurja, za katerega se zdravniki odločijo, kadar imajo pacienti težave s samostojnim odvajanjem urina. Ključnega pomena je, da pacienti ali njihovi svojci znajo pravilno skrbeti za kateter, saj je zanj značilno, da lahko z nepravilnim rokovanjem vodi do številnih zapletov. Namen diplomskega dela je opisati pravilno zdravstveno nego pacienta s suprapubičnim katetrom.
Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera, za katero smo uporabili delno strukturiran intervju v katerega je bil vključen samo en pacient. Uporabili smo deskriptivno, metodo dela.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je naš pacient tetraplegik, ter potrebuje pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. S študijo primera pacienta s vstavljenim suprapubičnim katetrom smo postavili naslednje negovalne diagnoze: Urin, popolna inkontinenca; koža, nevarnost za poškodovanje kože, nevarnost za spremembo kože; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno 3. stopnje; nevarnost infekcije (PNS, suprapubični kateter); Strah ( pred urološkimi zapleti in strah pred odpovedjo ledvic, oziroma dializo). Pri pacientu smo ugotovili, da ima s strani osebnega zdravnika predpisane redne obiske patronažne medicinske sestre, ki skrbi za pravilno uporabo suprapubičnega katetra.
Diskusija in zaključek: Vstavljen suprapubični kateter ima pri pacientu vpliv na vse življenjske aktivnosti, ter posledično tudi na kvaliteto življenja. Ker gre v zaključnem delu za pacienta tetraplegika imajo tukaj pomembno vlogo svojci in medicinska sestra, ki mu pomagajo pri negi, ter psihofizičnem zdravju.
Ključne besede: Cistostoma, drenaža urina, medicinska sestra, sečila, kateterizacija, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 3199; Prenosov: 331
Celotno besedilo (279,27 KB) |
9. Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusuPetra Vrtarić, 2018, diplomsko delo Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 48522; Prenosov: 207
Celotno besedilo (630,20 KB) |
10. Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmoSonja Deučman, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Magistrska naloga podaja vpogled v pomembnost organiziranja in izvajanja astma šol. Edukativen pomen je videti v boljšem počutju bolnikov, njihovi sigurnosti glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni, znanj o svoji bolezni kakor tudi dejavnikov, ki jo sprožijo in zdravil, ki jih uporabljajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti odnos bolnikov do bolezni in njihove navade oziroma dejanja, s katerimi si pomagajo pri lajšanju simptomov in opredeliti koncept zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri bolnikih z astmo, kakor tudi prikazati pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdrav življenjski slog.
Metode: V empiričnem delu naloge je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa je uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Izsledki raziskave so analizirani in predstavljeni s programom SPSS. Uporabili smo univariantno analizo za deskriptiven prikaz sociološko-demografskih podatkov in bivariantna statistična testa za preverjanje hipotez. Za hipotezo 1 smo uporabili χ2-test, za hipotezo 2 pa Pearsonov koeficient korelacije. Raziskava je zajela 202 udeleženca.
Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja močna pozitivna povezava med ukrepanjem v primeru poslabšanja bolezni med tistimi udeleženci ki so obiskali astma šolo in tistimi, ki tega niso storili (χ2 (2) = 44,5, p < 0,001). Največ udeležencev v primeru poslabšanja bolezni ukrepa, da si poveča odmerek predpisanega zdravila; udeleženci v astma šoli (81,1 %) in anketiranci, ki se niso udeležili astma šole (37,3 %). Udeležba v astma šoli je neznatno linerarno povezana z pravilno uporabo vdihovalnika in ni statistično značilna (r= 0,092, p = 0,194). Ugotovili smo, da je 97,6 % udeleženih v astma šoli pridobilo dodatna znanja v zvezi z boleznijo. 96,9 % sodelujočih trdi, da ima zaradi astma šole boljši nadzor nad boleznijo.
Sklep: Pokazali smo pomen astma šole glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni in ugotovili, da bolnikom posreduje pomembno znanje. Ugotovili smo, da je znanje pravilne uporabe vdihovalnikov pri vseh anketirancih enako, kar kaže na kakovost dela v primarnem zdravstvenem varstvu.
Ključne besede: Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2270; Prenosov: 258
Celotno besedilo (962,27 KB) |
