| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
Regresni zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu
Andreja Verk Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujem regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zoper delodajalca, zaradi neizvedenih ustreznih ukrepov varstva pri delu. Gre za odškodninsko odgovornost delodajalca na podlagi 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Obvezno zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji enotno, kar pomeni, da se z njim zagotavljajo pravice ob nastanku poškodbe in bolezni izven dela kot tudi ob nastanku poškodbe ali poklicne bolezni. Zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti. Zavarovanje je obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Zavarovane osebe imajo ob nastopu zdravstvenega primera pravice do dajatev v naravi in denarju, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje se zagotavljajo s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, delodajalci in drugi z zakonom določeni zavezanci. Vseh nezgod pri delu delodajalci ne morejo preprečiti, vendar lahko višjo raven varnosti in zdravja pri delu dosežejo z odpravljanjem in zmanjševanjem tveganj, ki so jim delavci med svojim delom izpostavljeni. Glavna naloga delodajalca je, da zagotovi, kolikor je izvedljivo, da so delovna mesta, stroji, oprema in procesi pod njihovim nadzorom varni in brez nevarnosti za zdravje in poškodbe. Nespoštovanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in tudi drugih predpisov, sprejetih za varnost ljudi, pomeni poleg kazenske tudi odškodninsko odgovornost delodajalca. Opustitev varnosti in zdravja pri delu povzroča povečane izdatke, ki se kažejo tudi v zdravstveni blagajni. Tako je delodajalec na področju zdravstvenega zavarovanja odškodninsko odgovoren Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi in v kolikor je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Jedro proučevanja se nanaša na pravno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije napram delodajalcu. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjam tudi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja in varnosti in zdravja pri delu ter samemu oblikovanju regresnega zahtevka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer z vidika določitve višine škode in presoje delodajalčevih kršitev. Proučujem tudi primere regresnih zahtevkov in sodno prasko s predmetnega področja. V povezavi z odgovornostjo delodajalca proučujem tudi možnost izključitve odškodninske odgovornosti delodajalca v primeru male malomarnosti, in sicer z vidika kritja stroškov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev komercialnih zavarovalnic na podlagi zavarovanja delodajalčeve odgovornosti. Na podlagi zaključkov v magistrskem delu podajam ugotovitve povezane z izključitvijo odškodninske odgovornosti za malo malomarnost delodajalca in predlog, da se z zakonom določi, da so v zavarovanje odgovornosti vključeni tudi regresni in odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kakor je to določeno že na drugih področjih (na primer na področju prometa).
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje, varnost in zdravje pri delu, nezgoda pri delu, poškodba pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, povrnitev škode, regresni zahtevek, zavarovanje odgovornost delodajalca, diferencirana prispevna stopnja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1156; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

12.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1004; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

13.
EKONOMSKI UČINKI DIREKTIVE EU O UVELJAVLJANJU PRAVIC PACIENTOV PRI ČEZMEJNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU
Martina Copot, 2016, magistrsko delo

Opis: Zdravstveni sistem je pomemben del socialne varnosti in ima več funkcij, in sicer financiranje, pobiranje prihodkov, združevanje skladov, nabava, opravljanje zdravstvenih storitev, generiranje virov in skrbništvo. Del evropskih držav ima javno financiran nacionalni zdravstveni sistem, drugi del držav pa je razvil mešani sistem zdravstvenega zavarovanja z javnim in zasebnim zdravstvenim zavarovanjem. Evropska unija, države Evropskega gospodarskega prostora in Švica uporabljajo skupna pravila za zaščito socialnih pravic med gibanjem in delom ljudi v Evropi. Pomembna dejavnika stabilnosti zdravstvenega sistema sta tudi uvoz in izvoz zdravstvenih storitev. Obstaja šibka korelacija med celotnimi izdatki za zdravstvo na prebivalca in deležem uvoza zdravstvenih storitev v celotnih izdatkih za zdravstvo. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu je odziv na več sodb Sodišča Evropske unije. Državljani EU so dobili pravico do načrtovanega zdravstvenega varstva za določene storitve brez predhodne odobritve. Zaradi Direktive se povečuje število zahtevkov za povračilo in stroški za načrtovano čezmejno zdravstveno varstvo, čeprav ostajajo sorazmerno nizki in bodo imeli majhen vpliv na stabilnost zdravstvenega sistema. Direktiva prinaša možnosti za dodatne zaslužke slovenskih ponudnikov zdravstvenih storitev, razvoj medicinskega turizma in nove produkte zasebnih zavarovalnic.
Ključne besede: Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistem, zdravstveno zavarovanje, čezmejno zdravstveno varstvo
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 859; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

14.
PRAVICE ZAVAROVANIH OSEB DO MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Danijela Prodan, 2016, diplomsko delo

Opis: Vpliv demografskih sprememb ter druge socialne in ekonomske okoliščine spreminjajo potrebe prebivalstva po vse večjem obsegu zdravstvenih storitev, kar pa predstavlja velik izziv za ZZZS, ki z zbiranjem in razdeljevanjem finančnih sredstev iz blagajne javnega zdravstva zagotavlja pokritje zdravstvenih storitev. V teoretičnem delu smo spoznali splošne pojme, ki so potrebni za razumevanje delovanja sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Predstavili smo obvezno zdravstveno zavarovanje, katerega izvaja ZZZS, kot javni in neprofitni zavod. Predstavili smo obseg pravic in vrste pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zavarovanih oseb, ki so določene z Zakonom o ZZVZZ, ter postopek njihovega uveljavljenja, ki ga določajo Pravila OZZ. Predstavili smo tudi pomen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ponudnike prostovoljnega zavarovanja. Predvsem pa je namen diplomske naloge, podrobno predstaviti poznavalcu in nepoznavalcu področje medicinskih pripomočkov, ki so pravica zavarovanih oseb iz OZZ. V praktičnem delu smo analizirali pomet medicinskih pripomočkov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Primerjali smo podatke o stroških MP po skupinah pripomočkov na celotnem območju ZZZS in na območni enoti Koper. V zadnjem delu diplomske naloge smo namenili predstavitvi ukrepov ZZZS za obvladovanje stroškov na področju medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS z obsežnimi dopolnitvami na področju delovanja informacijskega sistema, z vgrajenimi avtomatskimi kontrolami, izboljšuje nadzor nad predpisovanjem MP na naročilnico, da se le te izvajajo skladno s pravili za uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter še bolj točen obračun storitev in materialov. Dolgoročno tako Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogoča večji vpliv na zniževanje odhodkov za medicinske pripomočke na letni ravni, ki se zagotavljajo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, Obvezno zdravstveno zavarovanje, pravice zavarovancev do medicinskih pripomočkov, prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

15.
Poslovanje in financiranje zdravstvenega sistema Republike Slovenije
Luka Gorup, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo podrobneje predstavili zdravstveni sistem Republike Slovenije, ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja in drugih virov, s katerimi financiramo zdravstveni sistem. Preučili smo poslovanje sistema, plačevanje zdravstvenih izvajalcev in zaposlenih ter predstavili partnerje pri upravljanju sistema. Natačneje smo predstavili porazdelitev in ureditev različnih ravni zdravstvenega sistema, razporeditev in organiziranost človeških, finančnih, materialnih in drugih virov. Sistem smo primerjali z ureditvijo, financiranjem, poslovanjem in izrabo virov v zdravstvenih sistemih Avstrije, Nemčije in Nizozemske. Predstavili smo različne modele, ki so prevladujoči pri upravljanju in financiranju zdravstvenih sistemov. Razdelimo jih lahko na Bismarckov, Beveridgov in tržni model. Pripravili smo predloge za morebitne spremembe, ureditve in razporeditev virov, ki bi jih lahko uvedli v naš zdravstveni sistem. Nanašajo se na področje financiranja, plačevanja in statusa zdravstvenih delavcev ter reorganizacijo javne zdravstvene mreže. Menimo, da je sistem oziroma določene dele sistema potrebno reorganizirati, spremeniti in prilagoditi trenutnemu ali še bolje prihodnjemu stanju, razmeram in potrebam. Veliko se je že spremenilo od časa, ko smo postavili naš zdravstveni sistem in predvsem javno zdravstveno mrežo. Pri pripravi magistrske naloge smo uporabili različne metode dela ter preučili literaturo iz različnih slovenskih in tujih virov. Z magistrskim delom smo pripomogli k boljšemu poznavanju zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji. Primerjali smo ga z zdravstvenimi sistemi v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem, ki imajo prav tako socialno in zdravstveno varstvo urejeno po Bismarckovem modelu.
Ključne besede: Zdravstveni sistem, Javna zdravstvena mreža, Zdravstveno zavarovanje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1221; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

16.
TRŽENJE DOPOLNILNIH PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ V TRIGLAV, ZDRAVSTVENI ZAVAROVALNICI, D.D.
David Opalk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili poslovanje Triglav, Zdravstvene zavarovalnice, d. d., na slovenskem trgu zdravstvenih zavarovanj, delovanje oddelka trženja in njegov pomen za obstoj podjetja. Gre za oddelek, poln kompleksnih nalog, ki zahtevajo ogromno znanja, sposobnosti ter časovne in tehnične koordinacije. V kolikor želi podjetje dobro poslovati, mora natanko poznati politično, demografsko, ekonomsko in kulturno okolje, v katerem deluje. Podjetje Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., vse od svojega nastanka uspešno posluje na trgu zdravstvenih zavarovanj. Izbrane strategije trženja so se pokazale za učinkovite, saj je podjetje leta 2015 prevzelo drugo mesto in tako izrinilo Adriatic Slovenico, d. d., gledajoč tržni delež dopolnilnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji.
Ključne besede: Trženje, zdravstvena zavarovanja, dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, promocija, trženjske aktivnosti, akcija »Urejeno!«
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 648; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (458,33 KB)

17.
ANALIZA UČINKOVITOSTI IN USPEŠNOSTI LEKARNE SEVNICA TER PRIMERJAVA Z ZASAVSKO LEKARNO TRBOVLJE IN LEKARNO KOČEVJE
Andreja Lakner, 2016, diplomsko delo

Opis: V večini so lekarne v Republiki Sloveniji javni zavodi, katerih ustanoviteljice so občine in so neprofitni zavodi, njihov cilj pa ni doseganje dobička, ampak zadovoljevanje javnih potreb prebivalstva. Njihovo delovanje je v veliki meri odvisno ne samo od vodstva, temveč od odločitev vlade, politike, lokalne skupnosti in drugih interesnih skupin. Doseganje zastavljenih ciljev iz programa dela in s tem učinkovitost ter uspešnost v lekarnah je zahtevna naloga, ker je lekarniška dejavnost ena visoko reguliranih dejavnosti in je deležna finančnih ter kadrovskih omejitev. Za povečanje učinkovitosti ter uspešnosti se morajo lekarne lotiti analize realnosti zastavljenih ciljev in stroškov svoje dejavnosti ter na tej podlagi določiti rezultate. V diplomskem delu smo predstavili uspešnost poslovanja Lekarne Sevnica z uporabo računovodskih kazalnikov in naredili primerjavo z Lekarno Kočevje in Zasavskimi lekarnami Trbovlje. Za analizo smo uporabili podatke iz letnih poročil za leto 2012, 2013 in 2014. Z izbranimi kazalniki učinkovitosti ter uspešnosti smo dokazali, da Lekarna Sevnica posluje uspešno z danimi viri in sredstvi.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, učinkovitost, uspešnost, kazalniki
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 656; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

18.
ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV
Petra Frešer, 2015, diplomsko delo

Opis: Zdravstveno varstvo je eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti in ima velik pomen za vse skupine ljudi, ne zgolj za študente. K zdravstvenemu varstvu prištevamo tudi zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno zavarovanje delimo na obvezno, za financiranje katerega se plačujejo prispevki, in prostovoljno, znotraj katerega je najpomembnejše dopolnilno, za katerega se plačujejo premije. Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, v katerega morajo biti vključene vse skupine ljudi določene z zakonom, se financirajo zdravstvene storitve v odstotku, določenim z zakonom. Osebam, ki imajo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa to krije razliko do polne vrednosti storitev. Zdravstveno zavarovanje je za študente urejeno nekoliko drugače, kot za ostale skupine ljudi. Študentom, ki se redno šolajo, je do določene mere olajšana vključitev v zavarovanje, saj so zavarovani kot družinski člani (največkrat otroci) zavarovanca. To pomeni, da se zanje prispevki ne plačujejo, zavarovanje pa jim krije vse zdravstvene storitve za zdravljenje in rehabilitacijo do polne vrednosti, zato dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo. Študenti, ki so že dopolnili 26. let ali pa začnejo izpolnjevati katere druge pogoje, določene z zakonom, ne morejo več biti zavarovani kot družinski člani (otroci) zavarovanca in si morajo tako obvezno kot dopolnilno zavarovanje urediti sami. Študenti, ki niso zavarovani so upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: študent, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, nujno zdravljenje.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 1057; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (842,15 KB)

19.
Komponente storitve in njihov pomen pri zamenjavi zdravstvene zavarovalnice
Urban Šebjan, Majda Bastič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku proučujemo pomembnost komponent, ki sestavljajo storitev dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (DPZZ). Raziskovalni model večkomponentne storitve smo preverili z modeliranjem strukturnih enačb (SEM) na vzorcu 300 slovenskih uporabnikov te storitve. Ugotovili smo, da je storitev DPZZ sestavljena iz petih komponent, ki jim uporabniki pripisujejo različno pomembnost, da največjo pomembnost pripisujejo komponentam način plačevanja zavarovalne premije, dodatna zavarovalna kritja in kakovost zavarovalnih storitev, da je zelo malo uporabnikov storitve DPZZ, ki so naklonjeni zamenjavi zdravstvene zavarovalnice, ter da obstaja značilna razlika med uporabniki, ki so zamenjavi zdravstvene zavarovalnice naklonjeni, in tistimi, ki temu niso naklonjeni, le v pomembnosti komponente mnenja javnosti. Pri drugih komponentah značilnih razlik nismo našli.
Ključne besede: storitve, zdravstveno zavarovanje, zdravstvo, zavarovalnice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 706; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

20.
Zaznana povezanost med komponentami zavarovalne storitve pri uporabnikih dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Urban Šebjan, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku proučujemo odnose med komponentami storitve dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (DPZZ), ki jim uporabniki pripisujejo različno vlogo. Raziskovalni model s štirimi konstrukti (pomembnost kakovosti, dodatnih kritij, cenovnih popustov storitve dpzz in ugleda zavarovalnice) in indikatorjem pomembnost zavarovalne premije dpzz smo preverili z modeliranjem strukturnih enačb (SEM) na vzorcu 300 slovenskih uporabnikov storitve DPZZ. Ugotovili smo, da se pomen komponente storitve DPZZ (zavarovalna premija), ki ji ga pripisujejo uporabniki, kaže v zaznani pomembnosti drugih komponent storitve DPZZ (dodatna kritja, kakovost, cenovni popusti in ugled zavarovalnice).
Ključne besede: storitve, zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, komponente zavarovalne storitve, zavarovalnice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 582; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (119,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici