| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ZDRAVLJENJU PACIENTA S PERITONEALNO DIALIZO
Lidija Gradišnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri zdravljenju pacienta s peritonealno dializo. V prvem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo ledvic, ledvično odpoved ter možne načine nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Podrobneje smo opisali in razložili zdravljenje s peritonealno dializo ter ob tem izpostavili pomembno vlogo medicinske sestre in njenega zdravstveno – vzgojnega dela s pacientom pred začetkom in ob samem poteku zdravljenja s peritonealno dializo. Učinkovit zdravstveno - vzgojni program in izvedba kakovostne zdravstvene nege omogočata, da lahko pri dobro poučenem in osveščenem pacientu dosežemo minimalno število zapletov, dobre rezultate zdravljenja, s tem pa dobro počutje in kakovostno življenje pacienta. Opisali smo razvoj in vrste peritonealne dialize, prednosti in slabosti, ki spremljajo zdravljenje. V nadaljevanju smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientih zdravljenih s peritonealno dializo. Uporabljen je bil opis funkcionalnih stanj in vzorcev zdravega obnašanja po teoretičnem modelu Marjory Gordon. Izpostavili smo cilje in načrtovali negovalne intervencije.
Ključne besede: peritonealna dializa, nadomestno zdravljenje, zdravstvena nega, zdravstveno – vzgojno delo
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 3393; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (603,95 KB)

2.
Vloga medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo
Blaženka Rota, 2009, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je najpomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete ter vodilni vzrok obolevanja in smrtnosti pri hemodializnih bolnikih. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri dializnih bolnikih s hipertenzijo. Namen diplomskega dela je poudariti pomen sodelovanja medicinske sestre in bolnikov pri izvajanju nefarmakoloških ukrepov za znižanje povišanega krvnega tlaka. Želeli smo ugotoviti, koliko znanja imajo dializni bolniki o povišanem krvnem tlaku ter ali poznajo načine preprečevanja oziroma zdravljenja povišanega tlaka. Raziskava je potekala na Oddelku za dializo v Splošni bolnici Trbovlje, kjer smo uporabili metodo terenske študije in tehniko anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da bolniki zelo dobro prepoznavajo povišan krvni tlak, tudi znanja in informacij imajo dovolj, manjka jim le motivacija in spodbuda. Vloga medicinske sestre pri vodenju bolnikov s hipertenzijo je, po mnenju bolnikov na dializi, zaželena in nujno potrebna Njena vloga zajema vsa ključna področja potrebnih veščin, ki naj bi jih dobra medicinska sestra imela. Medicinske sestre imajo potrebna znanja, sposobnost dobre komunikacije z bolnikom, organizacijo dela na oddelku in sodelovanje s celotnim zdravstvenim timom. Izvajanje sprememb pri življenjskih navadah je za hipertenzivne bolnike na dializi zelo koristno, bolnikovo sodelovanje pa nujno.
Ključne besede: hemodializa, hipertenzija, medicinska sestra, življenjske navade, nefarmakološki ukrepi, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2907; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (592,47 KB)

3.
Dejavniki tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline
Vlasta Mimović, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja dejavnike tveganja in njihov vpliv na zdravje ustne votline. V teoretičnemu delu smo predstavili dejavnike tveganja, najpogostejše bolezni ustne votline, zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre na področju ohranjanja zdravja ustne votline in pa vlogo medicinske sestre pred in po operaciji. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na Kliniki za maksilofacialno in oralni kirurgijo v Ljubljani v letu 2009. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Sodelovalo je 50 naključno izbranih pacientov, ki so bili na kontrolnem pregledu po operaciji ustne votline oziroma so preboleli rak ustne votline. Namen raziskave je bil, ugotoviti vpliv dejavnikov tveganja na zdravje ustne votline. Z raziskavo smo ugotovili, da je večina anketiranih pacientov kadilo, uživalo alkohol in imelo nižjo stopnjo izobrazbe. Rezultati nam torej dokazujejo, da je preventiva in osveščanje pacientov o dejavnikih tveganja pomembno, ter da je preventivno delo medicinske sestre potrebno že v otroštvu oziroma v šoli za bodoče starše, ki se mora nadaljevati vse življenje.
Ključne besede: dejavniki tveganja, ustna votlina, pacient, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2459; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (393,78 KB)

4.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacientov s Sjögrenovim sindromom
Anita Antonič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen Sjögrenov sindrom in aktivnosti zdravstvene nege, ki se izvajajo pri pacientu s Sjögrenovim sindromom. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali žleze z zunanjim izločanjem, zgodovinsko ozadje, epidemiologijo, etiopatogenezo Sjögrenovega sindroma, primarni in sekundarni Sjögrenov sindrom, znake in simptome, diagnostiko, odkrivanje in prognozo le-te bolezni. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta s Sjögrenovim sindromom ter zdravstveno vzgojne ukrepe s katerimi lahko pacienti omilijo neprijetne simptome bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta s Sjögrenovim sindromom. Pacientka je bila obravnavana po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima, sorodniki in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: Sjögrenov sindrom, zdravstvena nega, pacient, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2577; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (583,07 KB)

5.
Obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo
Rebeka Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo po operativnem posegu ter aktivnosti zdravstvene nege. Predstavili in opisali smo enajst funkcionalnih vzorcev zdravega obašanja Marjory Gordon. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Crohnova bolezen, študija primera, zdravstveno- vzgojno delo, pacient, Marjory Gordon, aktivnosti zdravstvene nege
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2870; Prenosov: 782
.pdf Celotno besedilo (568,19 KB)

6.
FUNKCIONALNE MOTNJE PREBAVIL DOJENČKA IN ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI NA PATRONAŽI
Andreja Reš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil prikazati najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Ker ima prehrana v tem obdobju pomembno vlogo, so funkcionalne motnje tiste, ki starše najbolj vznemirjajo in so tudi najpogostejši vzrok za posvet s patronažno medicinsko sestro in pediatrom, specialistom gastroenterologije. Oblikovali smo standarde negovalnih intervencij in negovalne diagnoze, ki dajejo osnovo tistemu delu zdravstvene nege, ki je v domeni in odgovornosti medicinske sestre in se nanaša na funkcionalne motnje prebavil. Na tej stopnji dela potrebuje medicinska sestra sposobnost opazovanja, komuniciranja, analize in interpretacije podatkov. Rezultati ankete so pokazali najpogostejše funkcionalne motnje v prvem letu otrokovega življenja, kjer sta rast in razvoj najhitrejša. Glede zdravstveno-vzgojnega dela si patronažne medicinske sestre skoraj zmeraj vzamejo čas, da se pogovorijo s starši in pri tem ocenjujejo, da staršem nudijo zadostno količino informacij. Patronažne medicinske sestre ocenjujejo, da njihovo znanje zadostuje, za strokovne nasvete staršem. Dodatnega izobraževanja pa se tudi ne branijo in ga pretežno podpirajo. Patronažne medicinske sestre so ocenile, da imajo starši največ potreb po nasvetih glede prehranjevanja lastnih otrok in glede pojava bolečine pri otroku. Patronaže medicinske sestre spodbujajo starše k obisku zdravnika, vendar kasneje redko od staršev dobijo povratno informacijo ali je bil zdravnik dejansko obiskan oziroma kaj je bilo na zdravniškem pregledu ugotovljeno. Sodelovanje med starši in patronažno medicinsko sestro bi bilo treba na tem mestu okrepiti.
Ključne besede: dojenček, funkcionalne motnje prebavil, zdravstveno-vzgojno delo, patronažna služba
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 1625; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

7.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo
Marija Verdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga medicinske sestre in aktivnosti, ki se izvajajo pri pacientu z moteno toleranco za glukozo. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vrste sladkorne bolezni, znaki in simptomi ter kronični in akutni zapleti motene tolerance za glukozo. Opisana je vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z moteno toleranco za glukozo ter zdravstveno vzgojni ukrepi, s katerimi si lahko pacienti olajšajo neprijetne simptome bolezni. Poseben poudarek je namenjen vlogi medicinske sestre pri zdravstveno vzgojnem delu glede pomena zdrave prehrane, telesne aktivnosti in samokontrole sladkorne bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija pacienta z moteno toleranco za glukozo. Pacientka je bila obravnavana po enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja po Marjory Gordon in po procesni metodi dela. Informacije o zdravstvenem stanju pacientke smo pridobili s pomočjo intervjuja s pacientko in iz zdravstvene dokumentacije. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili, da je pri pacientki z moteno toleranco zelo pomembno zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, od katere je pacientka največkrat dobila potrebne informacije o sami moteni toleranci za glukozo kot tudi samokontroli.
Ključne besede: motena toleranca za glukozo, medicinska sestra, pacient, študija primera, zdravstveno vzgojno delo, negovalne diagnoze, samokontrola, prehrana.
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2414; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (375,75 KB)

8.
ODNOS STAROSTNIKOV DO ORALNEGA ZDRAVJA
Karmen Kure, 2010, diplomsko delo

Opis: Pod izrazom oralno zdravje razumemo stopnjo zdravstvenega stanja zob in ustne votline prebivalcev določenega področja. Stopnja oralnega zdravja v populaciji se v različnih obdobjih spreminja, kar je povezano z dejavniki določenega okolja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zdravstvenem domu v Mariboru v letu 2010. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 30 ljudi, starih od 70 do 80 let. Namen raziskave je bil analizirati in opredeliti mnenja starostnikov o njihovem oralnem zdravju in ugotoviti njihov odnos do oralne higiene v vsakdanjem življenju. V raziskavi smo ugotovili, da so med anketiranimi starostniki največji vtis glede pomena umivanja zob in oralne higiene naredili mediji (TV reklame). Današnji starostniki so odraščali v drugačnih sociodemografskih razmerah, zobna preventiva je bila takrat šele v povojih. Vsaj dvakrat dnevno si umiva zobe kar polovica anketiranih starostnikov. Zanimalo nas je tudi, kaj jim predstavlja največjo oviro pri skrbi za oralno zdravje in ali so zaradi neurejenega zobovja spremenili svoje prehrambne navade. Ugotavljamo, da kar 70 odstotkov anketirancev uživa pasirano, mleto ali mehkejšo hrano zaradi zobovja, 53 odstotkov anketiranih starostnikov pa je iz istega razloga spremenilo prehrambene navade. Med največje ovire pri skrbi za oralno zdravje anketirani starostniki navajajo zmanjšano ročno spretnost, obremenjenost z drugimi boleznimi, čakalne dobe pri zobozdravnikih, odvisnost od prevoza, slabše finančno stanje in slab vid. Vemo, da slabo oralno zdravje povečuje tveganje za splošno zdravje, možnost okužb in zmanjšano žvečno funkcijo ter posledično vpliva na prehranski vnos živil. Zdravstvena vzgoja je zelo pomembna v vseh starostnih obdobjih. Vizija glede boljšega oralnega zdravja prihajajoče starejše populacije je zagotoviti vsaj enega ustnega higienika na pet zobozdravnikov v obdobju petih let.
Ključne besede: starostnik, ustna votlina, ustne bolezni, medicinska sestra, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 2591; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
Samopodoba pacienta s črevesno stomo
Valerija Škrobar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pacienta s črevesno stomo, pri čemer je poudarek na njegovi samopodobi. Ko pri pacientu odkrijejo določen vzrok bolezni ali poškodbe, katere končni rezultat je črevesna stoma, se njegovo življenje korenito spremeni. Črevesno stomo lahko na splošno opredelimo kot kirurško izpeljavo zdravega dela tankega ali debelega črevesa na površino trebušne stene oziroma kože. Po operativnem posegu se pacientovo telo spremeni in ker torej gre za nenaraven način izločanja blata, to novo nastalo stanje, obsežno vpliva tudi na pacientovo samopodobo. Da stomist sprejme svojo spremenjeno telo in da izoblikuje pozitivno samopodobo in telesno samopodobo, je zelo pomembno delo medicinske sestre. Stomisti se namreč soočajo s številnimi strahovi, stiskami, skrbi ter stereotipi, ki jih prinaša črevesna stoma. Medicinska sestra mora biti stomistu vedno na voljo, mu dajati podporo, spodbudo in izvajati zdravstveno vzgojno delo s posredovanjem informacij glede črevesne stome, nege, morebitnih zapletov, prehrane in telesnih aktivnosti. Prav tako mu mora svetovati kako najlažje sprejeti spremenjeno telo in samopodobo. Življenje stomista je lahko kolikor se le da enako kvalitetno kot prej. Spoznati in prilagoditi se mora na vsa dejstva o črevesni stomi in jih tudi sprejeti. Kajti s sprejetjem le teh spozna, da se z njo lahko živi tudi enako kvalitetno, vendar je zato potreben določen čas.
Ključne besede: Črevesna stoma, samopodoba, medicinska sestra, stomist, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
Vloga medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka
Sanja Mrkonjić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vlogi medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka. Namen diplomskega dela je opisati značilnosti nedonošenčka, predstaviti dojenje, načine prehranjevanja nedonošenčka ter predstaviti zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri prehranjevanju nedonošenčka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 20 medicinskih sester s Klinike za pediatrijo — odsek za intenzivno nego in terapijo v UKC Maribor. Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, kateri so najpogostejši načini hranjenja nedonošenčka, s kakšnim mlekom (materino mleko ali mlečne formule) so najpogosteje hranjeni ter kako medicinske sestre izvajajo zdravstveno vzgojno delo staršev pri prehranjevanju nedonošenčkov.
Ključne besede: nedonošenček, prehranjevanje nedonošenčka, dojenje, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2539; Prenosov: 460
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici