| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENO STANJE IN PLESNO USTVARJANJE OTROK NA PREDŠOLSKI STOPNJI
Helena Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo in pomen ima zdravstveno stanje otrok pri gibalno-plesni dejavnosti otrok ter igri. V diplomskem delu smo se najprej osredotočili na igro otroka kot njegovo primarno in osnovno dejavnost. Opredelili smo, kaj igra pomeni za otrokov razvoj, in skušali ugotoviti, katere osebe lahko kakor koli pripomorejo k njenemu izboljšanju v korist otroka. Prav tako smo opredelili vrste iger glede na njihovo vsebino in se natančneje posvetili gibalnemu razvoju otroka. Podrobneje smo predstavili ples kot osnovno gibalno dejavnost otrok. Izpostavili smo pomen in značilnosti plesne vzgoje, poudarili tiste značilnosti, ki jih plesna vzgoja pri otroku razvija, in podrobno opredelili nekatera posamezna področja, ki so prav tako pomembna pri razvoju plesne vzgoje. V nadaljevanju diplomskega dela smo našteli dejavnike, ki podrobneje vplivajo na otrokovo igro in ustvarjanje, ter natančneje opisali zdravje kot pomemben dejavnik za razvoj gibalnih dejavnosti pri otrocih. Osredotočili smo se na otrokovo igro in gibanje v posebnih pogojih in natančneje opredelili, kaj je potrebno upoštevati, kadar načrtujemo kurikularno temo.
Ključne besede: Igra, gibalni razvoj, ples, zdravstveno stanje, načrtovanje plesnih dejavnosti.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 2214; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (504,21 KB)

2.
INFORMATIZACIJA PROCESA OBRAVNAVE PACIENTA V PRIMARNEM ZDRAVSTVU
Simon Torkar, 2010, magistrsko delo

Opis: V zadnji letih je opazen hiter razvoj zdravstvenih informacijskih sistemov (ZIS), ki zajemajo in zbirajo vedno več podatkov. Zdravstveni informacijski sistemi postajajo vedno bolj zapleteni in zbirajo vedno več podatkov. Te zbirke podatkov izkoriščajo zdravniki in ostalo zdravstveno osebje z namenom, izboljšati zdravje ali zdravljenje pacienta. Na eni strani imamo »čiste« zdravstvene podatke, ki se tičejo samega zdravljenja, na drugi strani pa imamo podatke, ki se tičejo poslovanja. Pri zdravljenju pacientov pa v informacijskih sistemih obstaja šibki člen — zdravstveni podatki ne služijo kot vir na podlagi katerega se izvajajo računalniško podprti odločitveni procesi. Ti podatki se zabeležijo v informacijski sistem ob pacientovem obisku pri zdravniku. Pri vsakem obisku se zabeleži več vrst podatkov: • zdravstvene podatke, ki jih lahko ločimo na strokovne, medicinske, …, • administrativne podatke, • obračunske podatke. Osrednji prispevek v magistrskem delu predstavlja model posodobljenega načina obravnave pacienta v primarnem zdravstvu. Cilj magistrske naloge predstavlja razvit model sodobnega informacijskega sistema za podporo procesom v primarnem zdravstvu. Sistem ni samo tehnološka nadgradnja obstoječe rešitve, ampak s seboj prinaša tudi številne druge nefunkcionalne prednosti pred obstoječo rešitvijo. Teoretični del magistrskega dela je namenjen analizi procesov v primarnem zdravstvu in pregledu subjektov v zdravstvu. Za izboljšanje procesa zdravljena je bila opravljena analiza delovnih postopkov, s pomočjo katere so bile postavljene funkcionalne zahteve. V nadaljevanju so predstavljeni standardi, ki se uporabljajo in orodja za modeliranje. Poglavje se zaključi z definicijo procesnega stroja. Sledi predlagani model računalniško podprtega procesa obravnave. Najprej predstavimo model iz dveh različnih vidikov, zahteve za uporabniško aplikacijo - tehnični in vsebinski pogled. Poseben poudarek je na podatkovnem modelu in grafičnem vmesniku. V zaključku je podana ocena modela in izvedena je SWOT analiza. Ugotovitev je, da je možna informacijska rešitev, kjer se bo upoštevala procesna obdelava pacienta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE; zdravstveni informacijski sistemi, obravnava, pacient, zdravstveno stanje, podatki.
Objavljeno: 03.01.2011; Ogledov: 4561; Prenosov: 732
.pdf Celotno besedilo (1022,98 KB)

3.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI V NARAVI NA ZDRAVJE OTROK
Sandra Sorčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti v naravi na zdravje otrok smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti pomen gibalne dejavnosti v naravi na zdravje in razvoj predšolskega otroka. Ugotavljali smo dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj in zdravje. Želeli smo ugotoviti kdaj, kje in kako so starši skupaj z otrokom gibalno/športno aktivni. Zanimalo nas je, ali se starši zavedajo pomembnosti zdravja in gibalne/športne aktivnosti svojih otrok ter kako vzgojitelji ohranjajo zdravje pri predšolskem otroku. Ugotovili smo, da je redna telesna dejavnost v zgodnjem življenjskem obdobju nepogrešljiva, saj je ključnega pomena za otrokov nadaljnji razvoj. To pomeni, kar otrok zamudi v otroštvu, kasneje več ne more nadoknaditi. Otrok z gibanjem neposredno ohranja svoje zdravje. Z gibalnimi dejavnostmi na prostem izboljšuje zdravstveno stanje – pridobiva odpornost in si krepi imunski sistem. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev pri vključevanju otrok v gibalne dejavnosti. Naše ugotovitve potrjujejo, da otroci pri gibalnem udejstvovanju prevzemajo navade in zgled staršev. Njihova naloga je, da otroku privzgojijo zdrav zgled – namesto gledanja televizije skupno preživljanje časa na svežem zraku. Tako otroku pomagajo odkriti zvrst športa, v katerem bo užival, doživljal ugodje in preprečijo vzrok nastajanja prekomerne telesne teže in debelosti.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna/športna aktivnost, redna telesna dejavnost, zdravstveno stanje, zdrav zgled
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2843; Prenosov: 1110
.pdf Celotno besedilo (624,14 KB)

4.
Spremljanje vpliva dodatka rjavih morskih alg (Ascophyllum nodosum) na prirast in zdravstveno stanje telet po uhlevitvi
Jože Murko, 2014, magistrsko delo

Opis: Rjave morske alge, dodane v krmo živali, predstavljajo pomemben vir mineralov in elementov v sledovih, prispevajo k izboljšanju imunskih lastnosti pri govedu in k zmanjšanju morbidnosti in mortalitete, pripisujejo jim antimikrobni učinek, v raziskavah pa so ugotovili ugoden vpliv na izboljšanje klavnih lastnosti živali. Namen raziskave je bil preučiti vpliv dodatka natrijevega alginata rjavih morskih alg v prehrani telet po uhlevitvi na dnevni prirast in zdravstveno stanje telet. V raziskavo smo vključili 34 telet lisaste pasme. Razdelili smo jih v dve skupini; kontrolno skupino, ki je dobivala standardni obrok, in testno skupino, ki je dobivala dodatek rjavih morskih alg k standardnemu obroku. Testiranje je potekalo 8 tednov. Vse živali smo tehtali na isti dan v tednu. Spremljali smo maso živali, zdravstveno stanje in konzumacijo krme ter izračunali dnevni prirast živali. Razlike dobljenih podatkov smo analizirali z neodvisnim T-testom (SPSS 20). Živali v poskusu se niso značilno razlikovale v doseženi končni masi (kontrolna skupina 195,7 kg in testna skupina 194,7 kg). V dnevnem prirastu smo ugotovili značilno razliko v obdobju 0-1 (kontrolna skupina 1,113 kg/dan in testna skupina 0,767 kg/dan), ter v obdobju 3-4 (kontrolna skupina 1,223 kg/dan in testna skupina 1,480 kg/dan). V ugotavljanju zdravstvenega stanja med živalmi po prvem tednu ni bilo ugotovljenih razlik. V konzumaciji krme ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik med obravnavanima skupinama. Na osnovi dobljenih rezultatov ne moremo potrditi vpliva dodatka alg v obroku telet po uhlevitvi na prirast in zdravstveno stanje telet.
Ključne besede: Teleta, dnevni prirast, konzumacija, zdravstveno stanje, rjave morske alge
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1343; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
GENOTIPIZACIJA POLIMORFIZMOV V KANDIDATNIH GENIH PRI SLOVENSKIH BOLNIKIH Z MULTIPLO SKLEROZO
Natalija Kremzer, 2014, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS, poznana tudi kot diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimunska vnetna in demielinizirajoča bolezen centralnega živčnega sistema, na nastanek katere ima velik vpliv genetska zasnova. Pomembno vlogo pri tej bolezni imajo geni, ki vplivajo na imunski sistem posameznika. Namen diplomske naloge je narediti asociacijsko analizo polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki so jih kot faktor tveganja za nastanek MS identificirale nedavne GWA študije, ter kandidatnih SNP-jev, ki so z le-temi v visokem vezavnem neravnovesju (LD). Pri diplomski nalogi smo za 179 vzorcev bolnikov in 276 zdravih posameznikov analizirali 5 SNP-jev, ki ležijo na različnih kandidatnih genih oz. področjih. Za genotipizacijo smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo (PCR) in tudi restrikcijo fragmentov dolžin polimorfizmov (Restriction Fragment Length Polymorphism, RFLP). Rezultate smo primerjali med obema skupinama s programskim paketom GraphPad Prism 6. Raziskovali smo vpliv določenih genotipov na sam razvoj MS pri bolnikih, na razvoj RRMS pri bolnikih, vpliv teh genotipov na odziv bolnikov na zdravljenje ter na število zagonov. Med predhodno izbranimi SNP-i so pri določenih kriterijih vsi pokazali statistično značilne povezave (p<0,05) in za njih lahko sklepamo, da imajo pomembno vlogo pri MS. Ti SNP-i ležijo na genih IL12A (rs17810546), IL12B (rs6887695), IL23R (rs7517847), IL10 (rs3024505) ter CCR5 (rs 333-del32). Ugotovili smo, da imajo posamezniki na Rebif terapiji z wt/wt genotipom na rs 333-del32 (CCR5) več zagonov kot nosilci mutiranega alela z delecijo del32 (p = 0,0354). Ugotovili smo tudi, da se nosilcem alela G na rs6887695 (IL12B) ob uporabi Tysabri terapije zdravstveno stanje izboljša bolj kot nosilcem C alela (p = 0,0364), ob uporabi Rebif terapije pa se zdravstveno stanje bolj izboljša nosilcem alela C pri genu IL10 (rs3024505) kot nosilcem T alela (p = 0,0156). Ugotovili smo, da je pogostnost alela G na rs17810546 (IL12A) nižja pri bolnikih z MS v primerjavi s kontrolami (p = 0,0356), posamezniki z genotipom GG za SNP rs7517847 (IL23R) pa imajo večjo verjetnost za pojavitev RRMS v primerjavi s heterozigoti in homozigoti za alel T in kontrolami (p = 0,0470). Dobljeni rezultati kažejo, da lahko identificiramo polimorfizme, ki so povezani z nastankom MS, RRMS, z odzivom bolnikov na zdravljenje ter s številom zagonov. To bi nam v prihodnosti omogočilo individualizirano obravnavo in s tem bolnikom omogočilo kakovostnejše življenje.
Ključne besede: Multipla skleroza, genotipizacija, zdravstveno stanje, nastanek MS.
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1377; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Vpliv bolnišniškega staleža, invalidnosti in mnenja pooblaščenega zdravnika o delazmožnosti na odločanje delodajalca med procesom kadrovskega prestrukturiranja tipične delniške družbe
Andrea Margan Čačić, 2016, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. V času gospodarskega prestrukturiranja in krize je veliko delavcev odpuščenih ali premeščenih na nova delovna mesta. Na odločitev delodajalca, koga bo odpustil in koga premestil, lahko vpliva tudi zdravje delavca. Zaradi varovanja osebnih podatkov delodajalci praviloma ne vedo, kako zdravi ali bolni so delavci, zato se pri védenju o tem lahko odločajo le na podlagi kazalnikov zdravja, ki so jim dostopni. Ti so: bolniški dopust, spričevalo pooblaščenega zdravnika in kategorija invalidnosti. Cilj raziskave je ugotoviti, kako objektivni kazalci zdravstvenega stanja delavcev, do katerih ima delodajalec dostop, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu kadrovskega prestrukturiranja podjetja (premeščanje/odpuščanje). Metode. Značilno slovensko podjetje s 1000 zaposlenimi je v letu 2005 začelo kadrovsko prestrukturiranje, ki je vključevalo zmanjševanje števila zaposlenih in premeščanje na druga delovna mesta znotraj podjetja. Narejene so bile štiri vgnezdene študije primerov s kontrolami. Izhodiščno opazovano populacijo predstavlja 885 delavcev, ki so bili na dan 1. 1. 2005 vsaj eno leto zaposleni za nedoločen čas v opazovani tipični delniški družbi. Kot primera sta bili opredeljeni dve skupini delavcev: delavci, ki jih je delodajalec v opazovanem obdobju premestil na drugo delovno mesto, in delavci, ki jim je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Kontrola so bili delavci iz preostale kohorte, usklajeni po socialnem statusu, spolu in starosti. Rezultati. Rezultati kažejo, da na odločitev delodajalca o izbiri delavcev najbolj vplivata kategorija invalidnosti in dolgotrajni bolniški dopust. Delovni invalidi in delavci, ki so bili na bolniškem dopustu ≥ 30 dni, imajo manj možnosti, da bodo premeščeni na novo delovno mesto, in več, da bodo odpuščeni. Multivariatna analiza je pokazala, da se obeti za prenehanje delovnega razmerja povečajo v prisotnosti dveh dejavnikov tveganja (bolniški dopust ≥ 30 dni in omejitev zmožnosti za delo). Zaključek. V raziskavi smo dokazali, da kazalniki zdravja, do katerih ima dostop delodajalec, vplivajo na odločanje delodajalca v procesu prestrukturiranja podjetja, kar kaže na direktno obliko zdravstvene selekcije.
Ključne besede: delniške družbe, prestrukturiranje, delavci, prenehanje delovnega razmerja, premeščanje delavcev, zdravstveno stanje, kazalniki, bolniški stalež, invalidnost, delovna sposobnost, disertacije
Objavljeno: 28.11.2016; Ogledov: 975; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

7.
8.
9.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 448; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Aplikacija za zajem in interpretacijo rezultatov meritev zdravstvenega stanja posameznika
Matej Moravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Kvaliteta življenja je v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Za opis le-tega obstajajo medicinski testi, ki pa jih v večini ne najdemo v digitalni obliki. Zato smo izdelali spletno aplikacijo, ki omogoča zajem in interpretacijo rezultatov posameznih medicinskih testov, ki opišejo zdravstveno stanje posameznika. Z uporabo aplikacije ga znamo obravnavati kot podpovprečnega, povprečnega ali nadpovprečnega glede na posamezen medicinski test. Za ocenitev zdravstvenega stanja posameznika je biološka starost zanesljivejša od kronološke starosti. Zato smo z uporabo genetskega programiranja izdelali model, s katerim lahko uspešno napovemo biološko starost. Za še bolj natančen izračun bi potrebovali veliko količino resničnih podatkov.
Ključne besede: evolucijsko računanje, spletna aplikacija, medicinski testi, zdravstveno stanje
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 387; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici