| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ravnanje medicinske sestre z ostrimi predmeti v zdravstveni negi
Lucija Klinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo predstavili ravnanje medicinske sestre z ostrimi predmeti. Predstavili smo, kako se označujejo odpadki v zdravstvu, kako varno rokujemo z ostrimi predmeti, kako se pravilno zaščitimo pred vbodom in kako nudimo prvo pomoč v primeru poškodbe. Raziskovalna metodologija: Za opravljanje raziskave smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, pri kateri nam je bil v pomoč anketni vprašalnik. Ta je sestavljen iz dvajsetih vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Razdelili smo sto anketnih vprašalnikov, od tega smo jih nazaj dobili šestinosemdeset. Podatke smo statistično obdelali z opisno statistiko s programom Microsoft Office Excel 2016 ter jih predstavili z grafikoni. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šestinosemdeset medicinskih sester z različnimi stopnjami izobrazbe, ki delajo na različnih oddelkih. Od tega jih je 57 % zaposlenih na Kliniki za kirurgijo in 43 % na Kliniki za interno medicino. Kar 65 % zaposlenih na interni Kliniki se je že kdaj poškodovalo z ostrim predmetom, medtem ko se jih je na Kliniki za kirurgijo poškodovalo nekoliko manj, in sicer 53 %. Najpogostejši razlog za poškodbo je odstranjevanje pokrovčka z igle, sledi nameščanje pokrovčka na iglo in pa nepravilno odložena igla. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci se tveganja in prenosa različnih bolezni v primeru poškodbe s kontaminirano iglo v večini primerov zavedajo. Pri nas je incident s kontaminirano iglo pogost, vendar je na internih oddelkih pogostejši kot na kirurških. O incidentu je treba vedno poročati, če se je ta zgodil s kontaminirano iglo, če pa je bila slednja nekontaminirana pa poročanje ni obvezno.
Ključne besede: zdravstveno osebje, kontaminirani predmeti, zaščita, poškodba, igla, okužba in varno rokovanje.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 546; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (672,01 KB)

2.
Analiza povezanosti sindroma izgorelosti zdravstvenega osebja in kakovosti zdravstvene storitve v zdravstvenem domu x
Katarina Šuc, 2021, magistrsko delo

Opis: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave. V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi. V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

3.
Vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani
Jure Ahej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Učinkovita komunikacija predstavlja temelj za zagotavljanje kakovostne in varne zdravstvene obravnave, s tem pa se zmanjšajo neželeni dogodki ter napake. Vsem zaposlenim mora biti varnost pacientov na prvem mestu, ob storjeni napaki moramo biti iskreni, priznati in napako odpraviti. Namen zaključnega dela je predstaviti vpliv komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov. Metode: V zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled strokovne literature, ki se je navezovala na tematiko o vplivu komunikacijskih napak na pojavnost in vrsto neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in metodo povzemanja, komparacije ter kompilacije. Izvedli smo kritično oceno člankov in naredili analizo ter sintezo člankov. Izvedli smo tematsko analizo. Članke smo iskali po bazah podatkov, in sicer: SAGE journals, PubMed, Web of Science ter ScienceDirect. Rezultati: Komunikacijske napake so v 56 % vzrok za operativne oziroma pooperativne zaplete, v 69 % primerov pride zaradi le-teh do zamenjave pacietov oziroma do napačnih postopkov. Napake v komunikaciji predvsem vplivajo na povečano obolevnost, umrljivost, odpoved operativnih posegov, podaljšano hospitalizacijo, višjo stopnjo stresa za zaposlene, učinkovitost posega se zmanjša, večje finančno breme za organizacijo in nepotrebne preiskave. Razprava in sklep: Neustrezna komunikacija predstavlja najpogostejši dejavnik za nastanek neželenih dogodkov v operacijski dvorani. Nekatere izmed posledic neustrezne komunikacije v operacijski dvorani so zamude, telesne poškodbe, nepravilno štetje inštrumentov in materiala, invalidnost, smrtnost. Komunikacijske napake imajo velik vpliv na pojavnost neželenih dogodkov.
Ključne besede: komunikacijske napake, neželeni dogodki, operacijska dvorana, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (620,13 KB)

4.
Primeri malomarnega zdravljenja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Brezovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1507; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (892,67 KB)

5.
Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1130; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Etična načela ob sprejemu otroka v enoto intenzivne terapije
Tanja Tekavc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Kljub znanju, ki ga imamo zdravstveni delavci, še vedno obstaja »pregrada« pri komuniciranju ter posredovanju informacij med starši bolnih otrok in zdravstvenimi delavci. Res je, da je opravljanje dela na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo stresno in zahteva visoko mero strokovne usposobljenosti, a hkrati se moramo zavedati dejstva, da med najbolj pomembne dejavnike dobrega dela spada komunikacija ter upoštevanje moralnih in etičnih načel. S pomočjo anketnega vprašalnika želimo pridobiti relevantne podatke, s katerimi bi razkrili odstopanja na posameznih področjih, katere bi bilo moč izboljšati. Z ugotovitvami, do katerih bomo prišli pri obravnavani temi, bi lahko v prihodnje staršem bolnih otrok zagotovili več dostojanstva, svobodnega odločanja in etično obravnavo skozi celotno zdravstveno oskrbo otroka. Skozi proces dela zdravstvene obravnave otroka, bi medicinskim sestram omogočili suverenost pri odločanju v zdravstveni negi ter posledično lažje prepoznavanje in reševanje etičnih dilem. Sprotno raz/reševanje etičnih problemov in dogodkov v okviru zdravstvene nege otroka, bi pripomoglo k zmanjšanju psihofizične izgorelosti medicinskih sester in s tem zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: etična načela, zdravstveno osebje, enota intenzivne terapije, komunikacija, kritično bolan otrok.
Objavljeno v DKUM: 31.05.2018; Ogledov: 1291; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Problem tuberkuloze v svetu in Sloveniji v letih 2008-2013
Petra Rančan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tuberkuloza je pogosta nalezljiva bolezen, ki jo najpogosteje povzroča bakterija M. tuberculosis. Prenaša se preko zraka, kadar okužena oseba kiha, kašlja, žvižga. Z bakterijo M. tuberculosis je okužena ena tretjina svetovnega prebivalstva. Tuberkuloza je razširjena predvsem v vzhodnih državah v razvoju.
Ključne besede: tuberkuloza, incidenca tuberkuloze, epidemiologija tuberkuloze, tuberkuloza in ogrožene skupine prebivalstva, odpornost proti zdravilom, zdravstveno osebje in tuberkuloza
Objavljeno v DKUM: 31.03.2017; Ogledov: 1152; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

8.
PREMAGOVANJE STRESA IN PREPREČEVANJE IZGORELOSTI ZAPOSLENIH V DOMOVIH STAREJŠIH
Cvetka Laubič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres je psihofizično dogajanje v človeškem organizmu, ki ga največkrat sprožajo škodljivi dejavniki. V zadnjih desetletjih je povezan predvsem z opravljanjem dela in zaposlenostjo. Kaže se na različne načine. Za človekovo zdravje in počutje predstavlja veliko breme, ki lahko vodi v bolezni različne simptomatike. S pravilnim ravnanjem je mogoče znake in posledice stresa omiliti ali stres preprečevati. Delo v domovih starejših je zahtevno, težko in stresno. Z raziskavo smo imeli namen ugotoviti pojavljanje stresa pri zdravstveno negovalnem osebju v domovih starejših in njihovo soočanje s posledicami stresa ter v nadaljevanju dela oblikovati model ravnanja za zmanjšanje posledic stresa. Metode: Izbrana je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda, z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 20 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Izvedena je bila med zdravstveno negovalnim osebjem v petih domovih starejših maja in junija 2016. Sodelovalo je 91 udeležencev. Za potrebe obdelave ter grafične in pisne predstavitve podatkov so bili uporabljeni računalniški programi Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Ugotovli smo, da je stres med delavci v domovih starejših prisoten, da ga najbolj vzpodbujajo delo z dementnimi stanovalci, preveč delovnih nalog, zahteve svojcev in premalo posvečanja metodam za obvladovanje stresa. Razprava in sklep: Za premagovanje stresa zaposleni in vodstva naredijo premalo, ker se pomena stresa in njegovih posledic premalo zavedajo ali to področje premalo poznajo. Posledice takega ravnanja se kažejo na zdravju zaposlenih, na kakovosti opravljenega dela ter na zadovoljstvu stanovalcev domov starejših in njihovih svojcev. Model ravnanja za obvladovanje stresa vključuje več elementov, uresničljivih na nivoju organizacij in na nivoju posameznih delavcev.
Ključne besede: Stres, zdravstveno negovalno osebje, stanovalci doma starejših, izgorelost, preventiva.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (670,17 KB)

9.
STALIŠČA DO SAMOMORILNEGA VEDENJA MED STAROSTNIKI IN OSEBJEM ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Suzana Savičić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli osvetliti stališča do samomorilnega vedenja med starostniki in osebjem zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Osredotočili smo se predvsem na stališča, ki jih literatura in raziskave izpostavljajo kot najbolj prisotne in problematične, na samomorilnost in depresijo ter vzroke, posledice, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike pred razvojem depresije in samomorilnega vedenja. Namen empirične raziskave je bila pridobitev osnovnih demografskih podatkov udeležencev in primerjava stališč do samomorilnosti med starostniki ter zaposlenimi v službi zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Prav tako tudi preverjanje povezave stališč do samomorilnosti z dejavniki tveganja, depresije ter stališč o preventivi in iskanju pomoči. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno teoretično ozadje stališč, samomorilnega vedenja in depresije, kar nam je služilo pri interpretaciji rezultatov empiričnega raziskovanja. V nadaljevanju sledi empirični del, ki vsebuje rezultate analize, ti temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodi empiričnega raziskovanja. Podatke za izvedbo raziskave v namene magistrskega dela smo zbirali s pomočjo kvantitativnih tehnik, pri čemer smo uporabili samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do samomora – ATTS (Attitudes toward suicide), samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do depresije – ATDQ (Attitudes toward depression questionnaire) ter WHO 5 instrument (Well-Being Questionnaire). Vzorec je zajemal 244 oseb, pri čemer je bilo 117 starostnikov iz različnih domov za starejše občane: Zavod župnije Trnovo-Karitas Dom Janeza Krstnika, Zavod Sv. Rafaela Vransko, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom Danijela Halasa Velika Polana; Dom pod gorco, družba za bivanjsko oskrbo, d.o.o. in Dom starejših občanov Novo mesto ter 127 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Med analizo smo ugotovili, da prihaja do določenih statistično pomembnih razlik v stališčih do samomorilnega vedenja med starostniki in zaposlenimi v zdravstveni negi in oskrbi. Pokazalo se je, da so stališča starostnikov do samomorilnega vedenja izrazito povezana z dejavniki tveganja za samomorilno vedenje oz. soci-demografskimi dejavniki, kot so geografsko območje, zakonski stan, težke življenjske razmere (izguba partnerja) ter znanje na področju duševnega zdravja in depresije oz. napačne predstave in pomanjkanje znanja na področju depresivne motnje. Statistično pomemben učinek stališč zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi se je pokazal z geografskim območjem ter statistično pomembna povezanost z znanjem na področju depresije in duševnega zdravja. Raziskava odpira nova vprašanja, kajti pokazale so se tudi druge povezave, ki nakazujejo na določene razlike in bi lahko na večjem vzorcu prišle veliko bolj do izraza.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, stališča, starostnik, zdravstveno osebje, depresija.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 2098; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

10.
KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠENTVID
Špela Gradišnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko komunikacije v zdravstvenih organizacijah. Podali smo nekaj teorij o komunikaciji in komuniciranju. Ker zdravstveno osebje do pacientov uporablja tako verbalno kot neverbalno komunikacijo, smo temu dali poseben poudarek. Ker pa je potrebno tudi znati pravilno komunicirati, da se pravilno odzovemo v nastali situaciji, je potrebno omeniti tudi medosebno komunikacijo. Tako smo v teoretičnem delu povzeli glavne sestavine komunikacije in potrebne lastnosti, ki jih morajo upoštevati tako zdravstveno osebje kot pacienti, da bi delo potekalo nemoteno in brez konfliktov. V empiričnem delu pa smo naredili raziskavo na področju komunikacije, in sicer v Zdravstvenem domu Šentvid. Bili smo zelo pozitivno presenečeni nad dobrimi rezultati ankete, saj v Zdravstvenem domu Šentvid nimajo posebnih težav s komunikacijo. Težave se dogajajo v zelo majhnem odstotku, tako da so skoraj zanemarljive. Edina težava, s katero se srečujejo, je zasedenost telefonskih linij. Vzrok je lahko v dejstvu, da pacienti premalo spremljajo tekoče dogajanje oziroma premalo spremljajo spletno stran, kjer so po navadi prikazane vse spremembe. Zato smo predlagali da bi vsi tisti, ki imajo omogočen dostop do interneta, temu posvečali večjo pozornost, saj bi s tem verjetno kar precej zmanjšali število telefonskih klicev.
Ključne besede: komunikacija, komunikacija v zdravstvenih organizacijah, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 1496; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (974,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici