Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Sindrom izgorelosti zaradi hitrega tempa življenja vse bolj postaja del in stalnica vsakdanjega življenja. Prisoten je v vseh gospodarskih panogah, glede na predhodne študije pa je najbolj razširjen v zdravstvu, zato je bila izvedena raziskava sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci. Sindrom izgorelosti smo primerjali s kakovostjo zdravstvenega doma x in ugotovili nekatere povezave. V teoretičnem delu je opredeljen pomen ključnih besed magistrskega dela, opredeljena je delovna izčrpanost in pojasnjeni so glavni dejavniki, ki ločijo posameznika od faze delovne izčrpanosti, deloholizma in sindroma izgorelosti; opisani so vzroki in posledice le tega ter povzete ugotovitve raziskav že razširjenih primerov tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Povzete so glavne značilnosti managementa in kakovosti v zdravstvu ter analizirana je povezanost med njimi. V empiričnem delu je bil na podlagi različnih anketnih vprašalnikov oblikovan enoten vprašalnik, ki je z rezultati odgovarjal na vsa raziskovalna vprašanja. V njem so bila povezana vprašanja o sindromu izgorelosti, adrenalni izgorelosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu. Med zdravstvene delavce zdravstvenega doma x je bilo razdeljenih 60 anket, vrnjenih je bilo 50 izpolnjenih anket. Na podlagi rezultatov izgorelost ni bila dokazana kljub tezam, da se v zdravstvenem sistemu pojavlja v največji meri. Ugotovljeno pa je bilo, da se izgorelost v celoti povezuje s sistemom kakovosti zdravstvenega sistema in da komunikacija z zaposlenimi zelo vpliva na samopodobo posameznika ter na razvoj sindroma izgorelosti. Ugotovljeno je bilo, da je kakovost zdravstvene nege povezana s kakovostjo delovnih pogojev. Vedenjski vzorci posameznikov, ki privedejo do izgorelosti, se v veliki meri povezujejo s telesno govorico posameznikov; če so le-ti utrujeni in izgoreli, bo ogrožena kakovost zdravstvene storitve. Sicer pa je zdravstvena nega v zdravstvenem domu x ustrezna, zato je predlagano upoštevanje načel kakovosti, da bo kakovost zdravstvene nege ostala na ustrezni ravni.
Ključne besede: sindrom izgorelosti, kakovost v zdravstvu, zdravstveno osebje, adrenalna izgorelost, management v zdravstvu
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1015; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2360; Prenosov: 302
Celotno besedilo (892,67 KB)

Opis: Kljub znanju, ki ga imamo zdravstveni delavci, še vedno obstaja »pregrada« pri komuniciranju ter posredovanju informacij med starši bolnih otrok in zdravstvenimi delavci. Res je, da je opravljanje dela na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo stresno in zahteva visoko mero strokovne usposobljenosti, a hkrati se moramo zavedati dejstva, da med najbolj pomembne dejavnike dobrega dela spada komunikacija ter upoštevanje moralnih in etičnih načel. S pomočjo anketnega vprašalnika želimo pridobiti relevantne podatke, s katerimi bi razkrili odstopanja na posameznih področjih, katere bi bilo moč izboljšati. Z ugotovitvami, do katerih bomo prišli pri obravnavani temi, bi lahko v prihodnje staršem bolnih otrok zagotovili več dostojanstva, svobodnega odločanja in etično obravnavo skozi celotno zdravstveno oskrbo otroka. Skozi proces dela zdravstvene obravnave otroka, bi medicinskim sestram omogočili suverenost pri odločanju v zdravstveni negi ter posledično lažje prepoznavanje in reševanje etičnih dilem. Sprotno raz/reševanje etičnih problemov in dogodkov v okviru zdravstvene nege otroka, bi pripomoglo k zmanjšanju psihofizične izgorelosti medicinskih sester in s tem zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege.
Ključne besede: etična načela, zdravstveno osebje, enota intenzivne terapije, komunikacija, kritično bolan otrok.
Objavljeno v DKUM: 31.05.2018; Ogledov: 1833; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,52 MB)