Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomirana medicinska sestra izvaja zdravstveno-vzgojno delo, še posebej pri nosečnicah, kjer je pomembno, da jim predstavi zdrav življenjski slog ter težave, ki jih prinaša nezdrav življenjski slog. Kajenje predstavlja vzrok za široko problematiko težav, ki nastanejo kot posledica zavestne razvade. Kajenje povzroča odvisnost, resna obolenja in tudi škodljivo vpliva na plod v nosečnosti. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili na spletni strani 1ka. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov. V naši raziskavi smo ugotovili, da je od 162 anketiranih nosečnic 52 % kadilk, škodljivih vplivov kajenja se zaveda 96,1 % anketirank, kljub temu pa jih 62,7 % ne preneha s kajenjem med nosečnostjo. Ugotovili smo tudi, da večina nosečnic, ki kadijo, poskuša zmanjšati vnos tobaka med nosečnostjo v primerjavi s številom pokajenih cigaret pred zanositvijo. Diplomirane medicinske sestre s pomočjo dobre negovalne anamneze nosečnic in z dokazi podprto zdravstveno nego ugotavljajo pojavnost in pogostost kajenja pri njih. Izobražujejo nosečnice glede zdravega življenjskega sloga, škodljivih vplivov kajenja na plod, svetujejo prenehanje kajenja med nosečnostjo in v času dojenja.
Ključne besede: razvada, diplomirana medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, nosečnica
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1750; Prenosov: 320
Celotno besedilo (589,29 KB)

Opis: Izhodišča: Suprapubični kateter je način odvajanja urina iz sečnega mehurja, za katerega se zdravniki odločijo, kadar imajo pacienti težave s samostojnim odvajanjem urina. Ključnega pomena je, da pacienti ali njihovi svojci znajo pravilno skrbeti za kateter, saj je zanj značilno, da lahko z nepravilnim rokovanjem vodi do številnih zapletov. Namen diplomskega dela je opisati pravilno zdravstveno nego pacienta s suprapubičnim katetrom. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera, za katero smo uporabili delno strukturiran intervju v katerega je bil vključen samo en pacient. Uporabili smo deskriptivno, metodo dela. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je naš pacient tetraplegik, ter potrebuje pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. S študijo primera pacienta s vstavljenim suprapubičnim katetrom smo postavili naslednje negovalne diagnoze: Urin, popolna inkontinenca; koža, nevarnost za poškodovanje kože, nevarnost za spremembo kože; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno 3. stopnje; nevarnost infekcije (PNS, suprapubični kateter); Strah ( pred urološkimi zapleti in strah pred odpovedjo ledvic, oziroma dializo). Pri pacientu smo ugotovili, da ima s strani osebnega zdravnika predpisane redne obiske patronažne medicinske sestre, ki skrbi za pravilno uporabo suprapubičnega katetra. Diskusija in zaključek: Vstavljen suprapubični kateter ima pri pacientu vpliv na vse življenjske aktivnosti, ter posledično tudi na kvaliteto življenja. Ker gre v zaključnem delu za pacienta tetraplegika imajo tukaj pomembno vlogo svojci in medicinska sestra, ki mu pomagajo pri negi, ter psihofizičnem zdravju.
Ključne besede: Cistostoma, drenaža urina, medicinska sestra, sečila, kateterizacija, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 3199; Prenosov: 310
Celotno besedilo (279,27 KB)

Opis: Izhodišča: Magistrska naloga podaja vpogled v pomembnost organiziranja in izvajanja astma šol. Edukativen pomen je videti v boljšem počutju bolnikov, njihovi sigurnosti glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni, znanj o svoji bolezni kakor tudi dejavnikov, ki jo sprožijo in zdravil, ki jih uporabljajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti odnos bolnikov do bolezni in njihove navade oziroma dejanja, s katerimi si pomagajo pri lajšanju simptomov in opredeliti koncept zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri bolnikih z astmo, kakor tudi prikazati pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdrav življenjski slog. Metode: V empiričnem delu naloge je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa je uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Izsledki raziskave so analizirani in predstavljeni s programom SPSS. Uporabili smo univariantno analizo za deskriptiven prikaz sociološko-demografskih podatkov in bivariantna statistična testa za preverjanje hipotez. Za hipotezo 1 smo uporabili χ2-test, za hipotezo 2 pa Pearsonov koeficient korelacije. Raziskava je zajela 202 udeleženca. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja močna pozitivna povezava med ukrepanjem v primeru poslabšanja bolezni med tistimi udeleženci ki so obiskali astma šolo in tistimi, ki tega niso storili (χ2 (2) = 44,5, p < 0,001). Največ udeležencev v primeru poslabšanja bolezni ukrepa, da si poveča odmerek predpisanega zdravila; udeleženci v astma šoli (81,1 %) in anketiranci, ki se niso udeležili astma šole (37,3 %). Udeležba v astma šoli je neznatno linerarno povezana z pravilno uporabo vdihovalnika in ni statistično značilna (r= 0,092, p = 0,194). Ugotovili smo, da je 97,6 % udeleženih v astma šoli pridobilo dodatna znanja v zvezi z boleznijo. 96,9 % sodelujočih trdi, da ima zaradi astma šole boljši nadzor nad boleznijo. Sklep: Pokazali smo pomen astma šole glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni in ugotovili, da bolnikom posreduje pomembno znanje. Ugotovili smo, da je znanje pravilne uporabe vdihovalnikov pri vseh anketirancih enako, kar kaže na kakovost dela v primarnem zdravstvenem varstvu.
Ključne besede: Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Objavljeno v DKUM: 11.10.2017; Ogledov: 2270; Prenosov: 252
Celotno besedilo (962,27 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 222
Celotno besedilo (1018,73 KB)