| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo
Špela Polak, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko. Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre. Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 171; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Vpliv uživanja drog in alkoholnih pijač na zdravje dijakov
Vesna Veršovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 652; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (589,29 KB)

3.
Epilepsija pri otroku in mladostniku
Doroteja Lorber, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Epilepsija velikokrat pri otroku vpliva na kakovost življenja. Predvsem na psihološke, socialne in poklicne elemente. Gre za bolezen, ki prizadene možgane. Namen zaključnega dela je raziskati, kako lahko medicinska sestra izboljša otrokovo delovanje v okolju ter kateri so negovalni problemi, ki vplivajo na vsakodnevne aktivnosti življenja dečka. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katerega je bil izveden intervju odprtega tipa. Vprašanja za intervju smo sestavili po funkcionalnih vzorcih obnašanja Marjory Gordon. V raziskavi je sodeloval deček z epilepsijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejši problemi s katerimi se srečujejo otroci z epilepsijo strah pred nesprejetostjo v družbi, šoli, strah pred utopitvijo, nevarnost padcev, telesna prizadetost ter nepoučenost o diagnozi epilepsije. Prav tako smo ugotovili, da se otroci z epilepsijo še vedno težje vključijo v družbo, kot ostali, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav. Diskusija in zaključek: Epilepsija se največkrat pojavi v otroštvu in ima velik vpliv na kvaliteto življenja. Stiske, ki spremljajo otroke in starše, so dolgotrajne in zahtevajo posebno obravnavo, zato morata družina in družba sprejeti otroka z epilepsijo kot celoto in ne kot osebo, ki ima omejitve.
Ključne besede: zdravstvena nega, prva pomoč, ketogena dieta, zdravstveno vzgojno delo, poučevanje staršev
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 486; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Zdravstvena nega pacienta s suprapubičnim katetrom
Mojca Jug, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Suprapubični kateter je način odvajanja urina iz sečnega mehurja, za katerega se zdravniki odločijo, kadar imajo pacienti težave s samostojnim odvajanjem urina. Ključnega pomena je, da pacienti ali njihovi svojci znajo pravilno skrbeti za kateter, saj je zanj značilno, da lahko z nepravilnim rokovanjem vodi do številnih zapletov. Namen diplomskega dela je opisati pravilno zdravstveno nego pacienta s suprapubičnim katetrom. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera, za katero smo uporabili delno strukturiran intervju v katerega je bil vključen samo en pacient. Uporabili smo deskriptivno, metodo dela. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je naš pacient tetraplegik, ter potrebuje pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. S študijo primera pacienta s vstavljenim suprapubičnim katetrom smo postavili naslednje negovalne diagnoze: Urin, popolna inkontinenca; koža, nevarnost za poškodovanje kože, nevarnost za spremembo kože; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno 3. stopnje; nevarnost infekcije (PNS, suprapubični kateter); Strah ( pred urološkimi zapleti in strah pred odpovedjo ledvic, oziroma dializo). Pri pacientu smo ugotovili, da ima s strani osebnega zdravnika predpisane redne obiske patronažne medicinske sestre, ki skrbi za pravilno uporabo suprapubičnega katetra. Diskusija in zaključek: Vstavljen suprapubični kateter ima pri pacientu vpliv na vse življenjske aktivnosti, ter posledično tudi na kvaliteto življenja. Ker gre v zaključnem delu za pacienta tetraplegika imajo tukaj pomembno vlogo svojci in medicinska sestra, ki mu pomagajo pri negi, ter psihofizičnem zdravju.
Ključne besede: Cistostoma, drenaža urina, medicinska sestra, sečila, kateterizacija, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 925; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (279,27 KB)

5.
Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusu
Petra Vrtarić, 2018, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 687; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (630,20 KB)

6.
Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Sonja Deučman, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Magistrska naloga podaja vpogled v pomembnost organiziranja in izvajanja astma šol. Edukativen pomen je videti v boljšem počutju bolnikov, njihovi sigurnosti glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni, znanj o svoji bolezni kakor tudi dejavnikov, ki jo sprožijo in zdravil, ki jih uporabljajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti odnos bolnikov do bolezni in njihove navade oziroma dejanja, s katerimi si pomagajo pri lajšanju simptomov in opredeliti koncept zdravstveno vzgojnega dela medicinske sestre pri bolnikih z astmo, kakor tudi prikazati pomen zdravstveno vzgojnega dela za zdrav življenjski slog. Metode: V empiričnem delu naloge je uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa je uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik. Izsledki raziskave so analizirani in predstavljeni s programom SPSS. Uporabili smo univariantno analizo za deskriptiven prikaz sociološko-demografskih podatkov in bivariantna statistična testa za preverjanje hipotez. Za hipotezo 1 smo uporabili χ2-test, za hipotezo 2 pa Pearsonov koeficient korelacije. Raziskava je zajela 202 udeleženca. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja močna pozitivna povezava med ukrepanjem v primeru poslabšanja bolezni med tistimi udeleženci ki so obiskali astma šolo in tistimi, ki tega niso storili (χ2 (2) = 44,5, p < 0,001). Največ udeležencev v primeru poslabšanja bolezni ukrepa, da si poveča odmerek predpisanega zdravila; udeleženci v astma šoli (81,1 %) in anketiranci, ki se niso udeležili astma šole (37,3 %). Udeležba v astma šoli je neznatno linerarno povezana z pravilno uporabo vdihovalnika in ni statistično značilna (r= 0,092, p = 0,194). Ugotovili smo, da je 97,6 % udeleženih v astma šoli pridobilo dodatna znanja v zvezi z boleznijo. 96,9 % sodelujočih trdi, da ima zaradi astma šole boljši nadzor nad boleznijo. Sklep: Pokazali smo pomen astma šole glede ukrepanja v primeru poslabšanja bolezni in ugotovili, da bolnikom posreduje pomembno znanje. Ugotovili smo, da je znanje pravilne uporabe vdihovalnikov pri vseh anketirancih enako, kar kaže na kakovost dela v primarnem zdravstvenem varstvu.
Ključne besede: Zdravstveno vzgojno delo pri bolnikih z astmo
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 1038; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (962,27 KB)

7.
Samopodoba pacienta s črevesno stomo
Valerija Škrobar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam pacienta s črevesno stomo, pri čemer je poudarek na njegovi samopodobi. Ko pri pacientu odkrijejo določen vzrok bolezni ali poškodbe, katere končni rezultat je črevesna stoma, se njegovo življenje korenito spremeni. Črevesno stomo lahko na splošno opredelimo kot kirurško izpeljavo zdravega dela tankega ali debelega črevesa na površino trebušne stene oziroma kože. Po operativnem posegu se pacientovo telo spremeni in ker torej gre za nenaraven način izločanja blata, to novo nastalo stanje, obsežno vpliva tudi na pacientovo samopodobo. Da stomist sprejme svojo spremenjeno telo in da izoblikuje pozitivno samopodobo in telesno samopodobo, je zelo pomembno delo medicinske sestre. Stomisti se namreč soočajo s številnimi strahovi, stiskami, skrbi ter stereotipi, ki jih prinaša črevesna stoma. Medicinska sestra mora biti stomistu vedno na voljo, mu dajati podporo, spodbudo in izvajati zdravstveno vzgojno delo s posredovanjem informacij glede črevesne stome, nege, morebitnih zapletov, prehrane in telesnih aktivnosti. Prav tako mu mora svetovati kako najlažje sprejeti spremenjeno telo in samopodobo. Življenje stomista je lahko kolikor se le da enako kvalitetno kot prej. Spoznati in prilagoditi se mora na vsa dejstva o črevesni stomi in jih tudi sprejeti. Kajti s sprejetjem le teh spozna, da se z njo lahko živi tudi enako kvalitetno, vendar je zato potreben določen čas.
Ključne besede: Črevesna stoma, samopodoba, medicinska sestra, stomist, zdravstveno vzgojno delo.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 1057; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

8.
Osveščenost žensk o kontracepciji po porodu
Romana Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 803; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1018,73 KB)

9.
AKTIVNOSTI MEDICINSKE SESTRE PRI AMBULANTNI OBRAVNAVI NEPLODNEGA PARA
Lidija Pirš, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:O neplodnosti kot bolezenskem stanju govorimo takrat, ko pri paru po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosih ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost vedno iščemo pri obeh partnerjih, tako v diagnostiko vedno poleg ženske vključujemo tudi moškega.Medicinska sestra predstavlja v postopku zdravljenja neplodnosti pomembno vez med vsemi, ki se vključujejo v proces zdravljenja neplodnega para.Namen diplomskega dela je predstaviti pojem neplodnosti, vzroke zanjo in zdravljenje, ter opisati aktivnosti medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para od prvega naročanja do konca zdravljenja v centru za reproduktivno medicino. Metodologija:Diplomsko delo je teoretično, nastalo na osnovi študija in tuje literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Zbrane podatke smo pregledali, grupirali, uporabili smo metodo analize in kompilacije, ter na osnovi sinteze oblikovali ugotovitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati:Ugotovili smo, da je ustrezna komunikacija pomemben dejavnik pri obravnavi neplodnega para v vseh fazah zdravljenja,od prvega stika v centru za naročanje do zaključka zdravljenja. Informacije morajo biti posredovane na razumljiv način in to takrat, ko jih pacienti potrebujejo. Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju – edukaciji pacientk o pripravi in samoaplikaciji predpisane hormonske terapije. Učenje poteka individualno, medicinska sestra mora biti natančna, razumljiva in potrpežljiva. Delo medicinske sestre se ob edukaciji prepleta z zdravstveno-vzgojnim delom.Ena pomembnejših aktivnosti medicinske sestre je prav tako priprava in urejanje zdravstvene dokumentacije pacientov, v kateri se nahajajo vsi podatki in izvidi, ki so potrebni za celovito obravnavo neplodnega para. Sklep:Medicinska sestra je pri obravnavi neplodnega paranepogrešljiv člen, saj predstavlja vez med pacienti, zdravniki, biologi in ostalimi sodelavci, ki sodelujejo v timu.
Ključne besede: reprodukcija, neplodnost, zunajtelesna oploditev, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z ZLOMOM KOLKA
Alen Usović, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Do zloma kolka prihaja v vseh starostnih obdobjih, najpogosteje zaradi poškodbe ali pri starejši populaciji kot posledica bolezenskih oziroma patoloških procesov. Namen diplomskega dela je opisati obravnavo pacienta z zlomom kolka pred, med in po operativnem posegu ter opisati vlogo medicinske sestre. V diplomskem delu so predstavljeni tipi zlomov kolka, njihovo klasificiranje in zdravljenje. Opisana je vloga medicinske sestre pri opazovanju pooperativnih zapletov, kot tudi zdravstveno vzgojno delo in rehabilitacija pri pacientu z zlomom kolka. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je kvalitativna metodologija, izvedli smo študijo primera pacientke po zlomu kolka, obravnavali smo jo pred, med in po operativnim posegom, po modelu 11. funkcionalnih vzorcih Marjory Gordon v izbranem zdravstvenem zavodu v Sloveniji. Izvedli smo intrevjua s pacientko, podatke smo pridobili tudi s proučevanjem medicinske in negovalne dokumentacije ter s pogovorom s člani zdravstvenega in negovalnega tima. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo oblikovali negovalne diagnoze, si postavili negovalne cilje in načrtovali aktivnosti zdravstvene nege pri obravnavani pacientki. Rezultati: Rezultati raziskave so nam pokazali, da so najpogostejše diagnoze pri pacientu z zlomom kolka: nevarnost za neučinkovito obvladovanje terapevtskih predpisov (pomanjkljiva informiranost); nevarnost infekcije; mobilnost, nepopolna telesna mobilnost I. stopnje; bolečina (levi kolk) in strah (pred izidom kirurškega posega).Ugotovili smo, da pacientka sprejema svojo poškodbo in da je tekom hospitalizacije prejela dovolj informacij o poteku zdravljenja. Sklep: Zlom kolka povzroči veliko spremembo v življenju posameznika, zato je potrebno, da s pravočasno in učinkovito zdravstveno nego preprečimo pooperativne komplikacije in z zdravstveno-vzgojnim delom in rehabilitacijo pacientu omogočimo, da se mu čim prej povrne kvalieta življenja po poškodbi.
Ključne besede: pacient z zlomom kolka, zdravstvena nega, zdravstveno-vzgojno delo, opazovanje pooperativnih zapletov, medicinska sestra.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 2446; Prenosov: 520
.pdf Celotno besedilo (705,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici