Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijo, sestavo, naloge in zmogljivosti Vojaške zdravstvene enote kot nosilke zdravstvenega varstva v Slovenski vojski. Podrobneje smo definirali in opisali osnovne poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski vključujoč razširjene kompetence določenih zdravstvenih kadrov, ki so specifične prav za zagotovitev zdravstvene oskrbe in nege v vojnih in izrednih razmerah. Pri tem smo še dodatno izpostavili vlogo bojnega reševalca, ki ni predstavnik zdravstvenega kadra, a ima eno izmed ključnih vlog pri zdravstveni oskrbi na bojišču. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo opirajoči se na razpoložljive pisne dokumente, to so predvsem navodila, priročniki, elaborati in ostalo pisno gradivo, ki ga Vojaška zdravstvena enota uporablja pri svojem delu. Na podlagi tega smo predstavili njeno organizacijo in delovanje. Gradivo je rezultat teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj pripadnikov Vojaške zdravstvene enote. Rezultati kažejo, da je Vojaška zdravstvena enota s svojim kadrom, organizacijo, standardi, izkušnjami in načinom delovanja sposobna uspešno zagotoviti zdravstveno oskrbo ne le v vojnih razmerah, ampak tudi v civilni sferi ob izrednih dogodkih. Izkušnje pridobljene pri sodelovanju njenih pripadnikov na mednarodnih misijah in vajah pa jo postavljajo ob bok ostalim zdravstvenim enotam držav zaveznic.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, zdravstvena oskrba in nega v Slovenski vojski, razširjene kompetence zdravstvenega osebja, bolničar, zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 3081; Prenosov: 390
Celotno besedilo (466,93 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dela diplomiranega zdravstvenika ne predstavlja vedno samo zdravstvena nega, kot jo poznamo v bolnišničnem okolju in za katero se pripravljamo večino časa med študijem. V zadnjem času je z namenom izboljšanja kakovosti oskrbe bolnikov oz. poškodovancev v predbolnišničnem okolju zelo narasel trend zaposlovanja diplomiranih zdravstvenikov v službah predbolnišnične nujne medicinske pomoči. Namen: V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene vloga diplomiranega zdravstvenika pri obravnavi poškodovancev na terenu, oprema za oskrbo poškodovanca ter ugotovitve glede pomembnosti analgetične terapije in najoptimalnejšega časa za aplikacijo te. S pomočjo raziskave smo ugotavljali, ali imajo diplomirani zdravstveniki dovolj znanja, da prepoznajo potrebo po analgetični terapiji in ali jo na terenu kdaj tudi samostojno aplicirajo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, namenjenega diplomiranim zdravstvenikom v enotah nujne medicinske pomoči Slovenije. Rezultati in diskusije: Rezultati, pridobljeni s pomočjo raziskave, so pokazali, da imajo dipl. zdravstveniki malo znanja o analgetični terapiji in relativno malo opravljenih dodatnih izobraževanj na temo nujne medicinske pomoči. Obenem pa se je pokazala želja tako po dodatnih znanjih glede uporabe medikamentozne terapije na terenu kot po ostalih tečajih na temo nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: poškodovanec, analgetična terapija, prehospitalno okolje, diplomirani zdravstvenik, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2013; Ogledov: 4282; Prenosov: 456
Celotno besedilo (4,08 MB)

Opis: Temelji diplomskega dela so teoretične vsebine, uporabili smo deskriptivno metodo dela, in sicer s preučevanjem strokovne literature. V uvodu smo opredelili problem, namen, cilje in raziskovalna vprašanja, s katerimi smo poskušali priti do odgovora, zahtevanega v naslovu diplomskega dela. V vsebinskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo dihalnih poti, pristop in postopek obravnave poškodovanca v prehospitalnem okolju, slikovno in opisno smo prikazali pripomočke in postopke za oskrbo dihalne poti, predstavili naloge diplomiranega zdravstvenika reševalca in njegovo pomembnost v prehospitalni ekipi nujne medicinske pomoči. Nato smo opredelili pojem kompetenca in izpostavili aktivnosti, kompetence diplomiranega zdravstvenika reševalca na terenu in jih primerjali s kompetencami reševalcev v tujih državah. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti, da imajo reševalci kot diplomirani zdravstveniki premalo kompetenc ob odsotnosti zdravnika in predlagali njihovo razširitev. Razrešitev problema bi pripomogla k večjemu odstotku preživetja poškodovancev na terenu od odsotnosti zdravnika v ekipi nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: Oskrba, dihalna pot, kompetence, nujna medicinska pomoč, diplomiran zdravstvenik, reševalec, kodeks etike.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2013; Ogledov: 2762; Prenosov: 469
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 3850; Prenosov: 698
Celotno besedilo (10,17 MB)

Opis: V Sloveniji se je leta 2003 začel poskusno izvajati projekt Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Namen diplomske naloge je bil predstaviti službo HNMP in vlogo, ki jo ima diplomirani zdravstvenik - reševalec. V nalogi je opravljen pregled nekaterih enot, ki izvajajo helikoptersko nujno medicinsko pomoč v Evropi. Glavni cilj diplomske naloge je bil prikaz specifičnosti dela diplomiranega zdravstvenika - reševalca. Ob tem je prikazana evalvacija dela HNMP v obdobju od junija 2003 do decembra 2006 in primerjava slovenske HNMP z nekaterimi referenčnimi službami v Evropi ter rezultati začetkov rednega dela HNMP. Za potrebe pisanja diplomske naloge smo si pridobili podatke o delovanju nekaterih tovrstnih služb v Evropi. Uporabljena je metoda retrospektivne študije podatkov o opravljenem delu projekta HNMP v Sloveniji. Dobljeni podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa (Excel, SPSS) in so ustrezno interpretirani. Rezultati kažejo, da je diplomiran zdravstvenik eden izmed trdnih členov zdravstvenega tima, ki sodeluje v enoti HNMP in ima bistveno vlogo pri izvajanju postopkov zdravstvene nege kot tudi pri izvajanju medicinsko tehničnih posegih po naročilu zdravnika. Diplomsko delo dokazuje smiselnost rednega delovanja enote HNMP, na to kaže naraščanje prevozov in nepokritost nekaterih območij v Sloveniji z enoto HNMP. HNMP je skrajšala čas od trenutka nenadnega obolenja ali poškodbe do sprejema v bolnišnico, kar je še posebej pomembno pri stanjih, kjer odloča čas. Zaradi tega si NMP brez HNMP v Sloveniji ne znamo več predstavljati.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, helikopterska nujna medicinska pomoč, diplomirani zdravstvenik, urgentna medicina, bolnik, urgentna zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 30.04.2009; Ogledov: 4378; Prenosov: 575
Celotno besedilo (1,78 MB)