1. Preprečevanje nasilja v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNikolina Hržina, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Preprečevanje nasilja v zdravstvu obravnava problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci, njegove vzroke, posledice in preventivne ukrepe. Nasilje v zdravstvu je globalno priznana težava, ki negativno vpliva na varnost in psihofizično stanje zdravstvenih delavcev. Diplomska naloga se osredotoča na nasilje na delovnem mestu, pri čemer posebej izpostavlja zdravstvene ustanove kot visoko tvegano okolje. Raziskava temelji na anketiranju zaposlenih v Urgentnem centru Celje, pri čemer so rezultati pokazali visoko stopnjo izpostavljenosti nasilju, predvsem verbalnemu in fizičnemu nasilju pacientov ali njihovih bližnjih. Prav tako so bili identificirani ključni vzroki nasilja, med katerimi so slaba komunikacija, pomanjkanje osebja, visoka stopnja stresa ter nezadostni varnostni ukrepi. V delu so podani tudi predlogi za izboljšanje varnosti zdravstvenih delavcev, kot so boljša zaščita zaposlenih, uvedba učinkovitejših varnostnih ukrepov, boljša izobraženost zaposlenih za obvladovanje konfliktnih situacij ter boljše sodelovanje z varnostnimi službami. Raziskava poudarja potrebo po ničelni toleranci do nasilja ter celostnem pristopu k reševanju te problematike.
Ključne besede: preprečevanje nasilja, zdravstveni delavci, pacienti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Surveying healthcare workers to improve the design, wearer experience and sustainability of PPE isolation gownsSonja Šterman, Katherine Townsend, Eloise Salter, Karen Harrigan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: This protective clothing design project responds to the urgent need for research into the redesign of personal protective equipment (PPE) isolation gowns, to be more fit for purpose and reusable to enhance the experiences of healthcare workers treating patients with COVID-19 and variants. Funded by the Arts and Humanities Research Council (AHRC) the research addresses the engineering question: “What new materials, design and manufacturing approaches should we start to consider in preparation for pandemics e.g. reusable PPE to replace single use?” The article focuses on the online questionnaire/ survey, its main findings and the ‘participatory clothing design’ methodology which prioritises the lived experiences and expressed needs of healthcare workers wearing disposable and reusable PPE in acute care scenarios. Research methods include literature and gown reviews, selected interviews and survey directed at nurses, to acquire first-hand qualitative data about the impact of current gown design and procurement policies on wearers. Selected results and commentary from the ongoing survey are presented and thematically analysed to inform the development of reusable gowns. Semi-structured interviews with clinical leads and caregivers, as well as responses from users, will be important to integrate expertise in fashion, textile and uniform design, clinical practice, and manufacturing. Further design will be based on a complex design brief that balances the needs of wearers and critical care providers while considering regulations, protection, comfort, sustainability, and cost. This research focuses on enhancing an overlooked area of critical care clothing and the people who wear it while reducing its detrimental impact on the planet.
Ključne besede: zdravstveni delavci, ankete, izolacijske obleke, oblačila za večkratno uporabo, izkušnje uporabnika, kvalitativno raziskovanje, healthcare workers, surveys, isolation gowns, reusable PPE, wearer experience, qualitative research
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prepoznavanje in obvladovanje neželenih učinkov antipsihotikov 2. in 3. generacije s strani medicinskih sesterElmir Uzeinović, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Antipsihotična terapija ima kljub obvladovanju različnih duševnih obolenj resne neželene učinke, ki lahko otežijo zdravljenje ali ga celo prekinejo. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri obravnavi pacientov, ki uživajo antipsihotike, saj je prepoznavanje in obvladovanje neželenih učinkov antipsihotikov druge in tretje generacije pomembna naloga s strani medicinskih sester. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako medicinske sestre prepoznavajo in obvladujejo antipsihotike druge in tretje generacije.
Metode: Sistematičen pregled literature je bil izveden v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Kritična ocena identificiranih zadetkov je bila opravljena z JBI orodji za kritično presojo, prav tako smo identificirane zadetke razvrstili v ustrezen nivo glede na hierarhijo dokazov. Glavne ugotovitve pregleda literature smo pridobili in prikazali z analizo in s sintezo identificiranih virov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov, ki prikazujejo, kako medicinske sestre prepoznavajo in obvladujejo antipsihotike druge in tretje generacije. Ugotovili smo, da se v vseh identificiranih raziskavah pojavljajo vrzeli pri znanju medicinskih sester pri prepoznavanju in obvladovanju neželenih učinkov antipsihotikov druge in tretje generacije.
Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo kljub ključni vlogi pri prepoznavanju neželenih učinkov antipsihotikov druge in tretje generacije pomanjkljivo znanje o neželenih učinkih, kar se odraža tudi v pomanjkljivi uporabi različnih ocenjevalnih orodij. V našem okolju primanjkuje raziskav na tematiko prepoznavanja in obvladovanja neželenih učinkov antipsihotikov, kar bi pripomoglo pri kakovostni in varni izvedbi zdravstvene nege s strani medicinskih sester na področju duševnega zdravja.
Ključne besede: antipsihotiki, nadziranje, neželeni učinki, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (900,83 KB) |
5. Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbiKatja Najžar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo.
Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 81
Celotno besedilo (641,31 KB) |
6. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Ključne besede: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Toplice Lipik kot potencialna zelena wellness destinacija : diplomsko delo univerzitetnega študijaHelena Ružić, 2024, diplomsko delo Opis: U diplomskom radu Toplice Lipik predstavljene su kao potencijalna zelena wellness destinacija. Ciljevi rada uključuju predstavljanje wellness turizma, analizu trenutnoga stanja održivoga turizma u Lipiku, procjenu trenutne wellness ponude te spremnost turističkoga sektora na poboljšanja u smjeru zelenoga wellnessa. Pregled literature obuhvaća definicije turističkih destinacija, čimbenike održivoga razvoja, zdravstveni turizam te primjere dobre prakse. Istraživanje uključuje kvalitativnu metodu evaluacije korištenjem kriterija Global Sustainable Tourism Council (GSTC) za procjenu održivosti Toplica Lipik. Rezultati pokazuju da Toplice Lipik, osim usklađenosti s nekim GSTC kriterijima, imaju područja koja zahtijevaju poboljšanja. Procjena wellness ponude temelji se na modelu Muellera i Kaufmanna, koji uključuje elemente kao što su samoodgovornost, tjelesna forma, zdrava prehrana, mentalne aktivnosti i ekološka osviještenost. Ekspertni intervjui s predstavnicima uprave Toplica Lipik otkrili su planove i izazove za razvoj destinacije, uključujući ekološke inicijative i potrebu za sveobuhvatnim pristupom wellnessu. Rezultati istraživanja nude smjernice za održivo upravljanje i razvoj novih turističkih proizvoda s ciljem da Toplice Lipik postanu vodeća zelena wellness destinacija u regiji.
Ključne besede: Zeleni wellness, zdravstveni turizam, turistička destinacija, Lipik.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,06 MB) |
8. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu z analizo stanja v Zdravstvenem domu Hrastnik : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJernej Haberl, 2024, diplomsko delo Opis: Nasilje na delovnem mestu je pereč in večplasten problem, kateremu so izpostavljeni vsi zaposleni. Obstajajo razlike v intenziteti in vrstah nasilja med različnimi poklici in delovnimi mesti. Zdravstveni delavci so izpostavljeni nasilju tako s strani pacientov in njihovih svojcev, kot tudi nasilju med sodelavci in nadrejenimi. Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu je resen problem, ki vpliva tako na posameznike, kot tudi na celoten zdravstveni sistem. Vpliva na duševno in fizično zdravje zaposlenih in na učinkovitost delovnega procesa. Posledice nasilja so obsežne in vključujejo povečano psihološko obremenitev, izgorelost, povečan absentizem in nastanek različnih bolezni in strahov. Nasilje se pojavlja v različnih oblikah, ki smo jih z deskriptivno metodo opisali v teoretičnem delu diplomske naloge, kjer smo oblikovali teoretična izhodišča obravnavanega problema. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti v kolikšni meri in s katero vrsto nasilja se najpogosteje soočajo zaposleni v Zdravstvenem domu Hrastnik ter katerega spola so najpogosteje nasilni pacienti. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili metodo anketiranja. Z rezultati ankete smo pridobili vpogled v pojavnost nasilja v Zdravstvenem domu Hrastnik. Rezultati raziskave so pokazali, da se zaposleni v obravnavanem zdravstvenem domu pogosto soočajo z nasiljem. Nasilni so tako pacienti in njihovi svojci, kot tudi sodelavci in nadrejeni. V diplomski nalogi smo predlagali ukrepe s katerimi bi lahko zmanjšali pojavnost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah. Za zmanjšanje nasilnih dejanj je potrebno sodelovanje zaposlenih na vseh nivojih organizacije in tudi širše. Pomembno je, da imamo kot družba ničelno toleranco do nasilja.
Ključne besede: nasilje v zdravstvu, nasilje na delovnem mestu, Zdravstveni dom Hrastnik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (931,54 KB) |
9. Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica : magistrsko deloEma Turnšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice.
Ključne besede: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 139
Celotno besedilo (5,53 MB) |
10. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Ključne besede: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,79 MB) |
