| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OPIS POKLICA ZDRAVSTVENI TEHNIK
Suzana Gartnar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je nujni del zdravljenja. Poklic zdravstveni tehnik ima že dolgo tradicijo. V diplomskem delu smo skušali čimbolj celovito zajeti ključne vsebinske značilnosti tega poklica in na podlagi javno dostopnih podatkov oceniti nekatere spremembe glede zaposlovanja, izobraževanja in nagrajevanja v tem poklicu. Na podlagi podatkov Kliničnega centra v Ljubljani od leta 1994 do 2007 ocenjujemo, da se je stanje v tem poklicu pomembno izboljšalo, med drugim se je pomembno povečalo število in delež zdravstvenih tehnikov, število bolnikov na zdravstvenega tehnika pa zmanjšalo. Po novem sistemu plač v javnem sektorju je osnovna plača v zdravstveni negi bolj ustrezno ovrednotena, zdravstvenim tehnikom pa večinoma pripadajo še posebni dodatki k osnovni plači.
Ključne besede: • zdravstvo • zdravstvena nega • zdravstveni tehnik • bolnišnična oskrba • plača • izbira kadrov
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 3982; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (449,12 KB)

3.
Komunikacija medicinske sestre v fiziatrični ambulanti
Melita Belej, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre v fiziatrični ambulanti, učinkovito komunikacijo s pacientom, ovire, ki jih srečuje pri komuniciranju s pacientom, načine za jasno in razumljivo posredovanje informacij pacientu, podani pa so tudi predlogi za izboljšanje komunikacije. Namen raziskave, ki je bila izvedena je bil ugotoviti najpogostejše ovire, ki nastanejo pri komunikaciji med medicinsko sestro ter pacientom in kako si medicinske sestre prizadevajo za izboljšanje komunikacije. Metodologija in metode dela. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik namenjen zdravstvenim tehnikom zaposlenim v fiziatrični ambulanti. Anketa je bila narejena junija 2009. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniških programov Microsoft Exel in Microsoft Word. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da je najpogostejša ovira pri starejših pacientih, ki pridejo v fiziatrično ambulanto ker ne slišijo dobro in so prve dni preobremenjeni z vsemi informacijami. Pacienti so neposredno premeščeni iz ene institucije v drugo, na hitro se morajo prilagoditi novemu okolju, kar zanje pomeni velik stres. Zdravstveni tehniki pa si na drugi strani prizadevajo za izboljšanje komunikacije, želijo si pridobiti nova znanja in izobraževanja iz področja komunikacije. Sklep. Učinkovita komunikacija vključuje tako informiranje pacientov kot njihovih svojcev, ključnega pomena je vključevanje svojcev v proces obravnave pacienta in spoštovanje dostojanstva pacienta. Na učinkovito komunikacijo vplivajo tudi osebnostne lastnosti in znanja medicinske sestre, iz česar pa je razvidno, da je prisotno pomanjkanje časa za več pogovora s pacientom.
Ključne besede: Ključne besede: komunikacija, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, pacient, fiziatrična ambulanta.
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 2542; Prenosov: 492 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Doživljanje stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v zdravstvenem domu in v bolnišnici
Lara Fidler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili stres (simptomi, faze in viri stresa, opisane so značilnosti negativnega in pozitivnega stresa, posledice stresa, stres na delovnem mestu in premagovanje stresa). Osredotočili smo se tudi na stres pri medicinskih sestrah. Uporabili smo analitični pristop s študijem domače in tuje literature ter uporabo elektronskih virov. Za zbiranje podatkov in obstoječega stanja smo kot instrument raziskovanja uporabili anketo, ki je obsegala vprašanja o doživljanju stresa medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Zdravstvenem domu Velenje in v Splošni bolnišnici Celje, v mesecu juliju in v avgustu 2009. Vprašalnik je bil zaprtega tipa, razdeljen med 40 naključno izbranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v obeh zavodih. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivno doživljajo stres medicinske sestre in zdravstveni tehniki v zdravstvenem domu in v bolnišnici, hkrati pa ugotoviti najpogostejše dejavnike in vzroke, ki privedejo do stresnih situacij, jih primerjati z ugotovitvami, ki jih navaja literatura in prikazati smernice za preprečevanje oziroma zmanjševanje stresnih situacij na delovnem mestu. Ugotovili smo, da je vzrok za nastanek stresa v zdravstvenem domu v največji meri delo z ljudmi in narava dela. V bolnišnici pa je vzrok za stres odgovorno in izmensko delo. V zdravstvenem domu kot v bolnišnici, pa so mnenja, da je delovna zasedenost negovalnega tima neustrezna in da je delo preobremenjujoče in se mu zaradi tega ne morejo dovolj posvetiti. Stres se pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih v zdravstvenem domu največkrat kaže kot povečana občutljivost, občutek pritiska, pretirano delo, občutek napetosti in tesnobe. V bolnišnici pa občutijo stres v obliki povečane občutljivosti, želja po menjavi delovnega mesta, slabi medsebojni odnosi in pretirano delo. Na delu pa najpogosteje občutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: stres, doživljanje stresa, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, izgorevanje.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 4101; Prenosov: 917
.pdf Celotno besedilo (603,08 KB)

5.
NALOGE IN ODGOVORNOST POKLICA MEDICINSKE SESTRE V AMBULANTNI DEJAVNOSTI
Mateja Vidic, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili poklic in vlogo medicinske sestre v ambulantni dejavnosti. Poklic medicinske sestre ima dolgo tradicijo, zaradi pomembnosti v družbi je poklic v veliki meri reguliran z množico predpisov (zakonov, pravilnikov, kodeksov), nekaterih tudi na mednarodni ravni. V teoretičnem razdelku tega dela predstavljamo zgodovinski razvoj poklica, naloge, odgovornosti in kompetence. V empiričnem razdelku opišemo srednješolsko mrežo v Sloveniji, zaposlovanje in nekatere podatke o plačah. Posebej se osredotočimo na vprašanja komunikacije medicinske sestre s pacientom. V ta namen uporabimo metodo anketiranja, ki smo jo izvedli med zaposlenimi medicinskimi sestrami v Zdravstvenem domu Ribnica. Ugotovili smo nekatere šibke točke, med drugim težave pri komunikaciji s starejšimi pacienti, preobremenjenost z informacijami, pomanjkanje časa za dober pogovor s pacienti in podobno.
Ključne besede: zdravstveni tehnik, komunikacija, medicinska sestra, pacient
Objavljeno: 25.07.2011; Ogledov: 3840; Prenosov: 834
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
Negovalni tim in komunikacija v zdravstveni negi
Ignac Balažic, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili psihodinamične elemente komuniciranja posameznika in dinamiko negovalnega tima. Opisane so določene komunikacijske veščine, ki so potrebne za uspešno medsebojno sodelovanje. Namen je ugotoviti ali se medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi zavedajo pomena komunikacije za profesionalno delo v zdravstveni negi. Prav tako je namen ugotoviti, kako medicinske sestre in zdravstveni tehniki ocenjujejo komunikacijo na oddelku. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je uporabljena kvantitativna metodologija. Za analizo podatkov smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo in grafičnim prikazom. Rezultati ankete so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter PASW Statistics 18. Rezultati raziskave. Iz rezultatov ankete je razvidno, da komunikacija vpliva na medosebne odnose v negovalnem timu. Negovalni timi ocenjujejo, da med negovalnimi timi poteka slaba komunikacija. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 29 (69 %) anketirancev meni, da so najpogostejše ovire za komunikacijo pomanjkanje časa, preobremenjenost in neučinkovit pretok informacij. Medicinske sestre so izpostavljene različnim stresnim dejavnikom na delovnem mestu. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da ima komunikacija osrednjo vlogo pri timski obravnavi pacienta med člani negovalnih timov ter osrednjo vlogo pri timski obravnavi pacienta. Potrebno je pripraviti izboljšave, glede na izpostavljene ovire, ki jih kažejo rezultati raziskave. Stres na delovnem mestu ima velik vpliv na člane negovalnih timov in negativno vpliva na komunikacijo.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, komunikacija, izgorevanje, stres, preobremenjenost, organizacija.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 6219; Prenosov: 1470
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Stres med člani negovalnega tima
Ana Borzić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane teorije stresa, dejavniki, ki povzročajo nastanek stresa, prikazan je test za njegovo merjenje, pa tudi način, kako se stresu upreti. Na vseh delovnih področjih se v zadnjem času poveča zanimanje za nastanek in posledice stresa. Pričekovati je, da medicinska sestra, ki dela na oddelku, mnogo bolj izpostavljena stresom, kot pa tiste medicinske sestre, ki delaju v primarnem zdravstvu. Namen. Raziskave je bil ugotoviti odzive ljudi na stres, vpliv stresa na zdravje ljudi ter vzroke prisotnosti stresa pri medicinskih sestrah in zdravstvenih tehnikih. Prav tako je namen prikazati možnosti delovanja za zaščito pred stresom v poklicnem življenju ter ohranjanje dobrih medsebojnih odnosov. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik o dejavnikih stresa na delovnem mestu temelji na standardiziranem vprašalniku – Occupational Stress Questionnaire. Anketirali smo 40 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov zaposlenih na Kliniki za interno medicino v Splitu. Rezultati raziskave. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo, da zdravstveni delavci v bolnišnicah doživljajo več različnih stresorjev z veliko intenziteto. Najpogostejši stresorji so finančni dejavniki, delovni čas in pomanjkanje osebja. Medicinske sestre, v primerjavi z zdravstvenimi tehniki, doživljajo določene stresorje intenzivneje. Ti so preobremenjenost na delu in časovni roki za opravljanje delovnih nalog. Zdravstveni tehniki kot intenzivnejše stresorje navajajo izobraževanje in manjšo možnost profesionalnega napredovanja. Sklep. Rezultati so bili pričakovani, ker so medicinske sestre in zdravstveni tehniki nezadovoljni z delovnimi pogoji v zdravstvu, še posebej pa s finančnimi dejavniki (neustrezen osebni dohodek, materialna sredstva), s pomanjkanjem zdravstvenega osebja ter s sistematizacijo dela, vse to pa povzroča preobremenitev na delu, kar povzroči stres.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstveni tehnik, stres na delovnem mestu, stresorji.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 1476; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Zagotavljanje varstva osebnih podatkov v zdravstvenih organizacijah
Simona Oletič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov je pomemben del na področju zdravstva. Člani negovalnega tima vsakodnevno obdelujejo in zbirajo podatke o pacientu. Poznavanje pravic in dolžnosti varstva osebnih podatkov pacienta zaščiti pred razkritjem in napačnim obdelovanjem podatkov. Gre za graditev splošnega zaupanja pacientov in nenazadnje kot kakovost storitve. Namen diplomskega dela je predstaviti Zakon o varstvu osebnih podatkov, kjer se zakonodaja nanaša na področje zdravstvene nege.
Ključne besede: medicinska sestra – zdravstveni tehnik, varstvo osebnih podatkov, zdravstvena organizacija
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 892; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
Obvladovanje stresa na delovnem mestu medicinske sestre in zdravstvenega tehnika
Ksenija Benčuk, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres pri delu postaja vse bolj pereč problem sodobne družbe. Medicinska sestra in zdravstveni tehnik se pri svojem delu srečujeta z vrsto stresorjev. Ne prepoznava in neobvladovanje le teh puščata kvarne posledice na psihofizičnem zdravju zaposlenega, kar ima negativne posledice tudi za organizacijo. V diplomskem delu so zajete vrste stresa, simptomi, ter vzroki in posledice stresa. Predstavljene so učinkovite strategije obvladovanja stresa. V raziskovalnem delu smo ugotavljali, kako se medicinske sestre in zdravstveni tehniki soočajo z obremenitvami in na kakšen način obvladujejo stresne situacije. Raziskovalna metodologija: Raziskava, ki je bila opravljena decembra 2012 je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo anketnega vprašalnika, ki je zajemal 13 vprašanj zaprtega in polzaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 90 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na različnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na to, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki pri svojem delu pogosto izpostavljeni stresnim situacijam. Za soočanje z delovnimi obremenitvami uporabljajo strategije, s katerimi učinkovito obvladujejo stresne situacije. Slabše pa obvladujejo lasten življenjski slog in delovno okolje. Sklep: Obvladovanje stresa se prične s prepoznavo vzroka stresa. Potrebno se je z njim soočiti in ga obrniti sebi v prid, saj se le tako njegov škodljiv vpliv ne odraža na zdravju zaposlenih. Delovna organizacija lahko s svojim delovanjem doprinese k bolj zdravemu delovnemu okolju z uvedbo različnih programov za obvladovanje stresa, ki zaposlenim nudijo podporo in pomoč pri razvijanju lastnih metod obvladovanja stresa. Odgovornost za svoje življenje in zdravje pa nosi vsak sam in rešitev je lahko že v preprosti preusmeritvi lastnih misli.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 10.07.2013; Ogledov: 1832; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
ZDRAVSTVENA OSKRBA V SLOVENSKI VOJSKI
Gregor Polanec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijo, sestavo, naloge in zmogljivosti Vojaške zdravstvene enote kot nosilke zdravstvenega varstva v Slovenski vojski. Podrobneje smo definirali in opisali osnovne poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski vključujoč razširjene kompetence določenih zdravstvenih kadrov, ki so specifične prav za zagotovitev zdravstvene oskrbe in nege v vojnih in izrednih razmerah. Pri tem smo še dodatno izpostavili vlogo bojnega reševalca, ki ni predstavnik zdravstvenega kadra, a ima eno izmed ključnih vlog pri zdravstveni oskrbi na bojišču. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo opirajoči se na razpoložljive pisne dokumente, to so predvsem navodila, priročniki, elaborati in ostalo pisno gradivo, ki ga Vojaška zdravstvena enota uporablja pri svojem delu. Na podlagi tega smo predstavili njeno organizacijo in delovanje. Gradivo je rezultat teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj pripadnikov Vojaške zdravstvene enote. Rezultati kažejo, da je Vojaška zdravstvena enota s svojim kadrom, organizacijo, standardi, izkušnjami in načinom delovanja sposobna uspešno zagotoviti zdravstveno oskrbo ne le v vojnih razmerah, ampak tudi v civilni sferi ob izrednih dogodkih. Izkušnje pridobljene pri sodelovanju njenih pripadnikov na mednarodnih misijah in vajah pa jo postavljajo ob bok ostalim zdravstvenim enotam držav zaveznic.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, zdravstvena oskrba in nega v Slovenski vojski, razširjene kompetence zdravstvenega osebja, bolničar, zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1478; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (466,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici