| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3997; Prenosov: 1128
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

2.
Obravnava pacienta z epileptičnim napadom v prehospitalnem okolju
Marko Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili tematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo vzroke in razloge za pojav, kakor tudi samo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov. Prav tako smo opisali epileptični status, ki je najtežja oblika epileptičnih napadov. Pri epileptičnem statusu smo zbrali novejše definicije glede časa potrebnega za nastanek. Opisali smo tudi pravilno prvo pomoč, nujno medicinsko pomoč prehospitalne enote ter obravnavo v bolnišnici pri pacientu z epileptičnim napadom. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo pogostost srečevanja z epileptičnimi napadi, poznavanje in razlikovanje napadov, ter samo poznavanje pravilnih ukrepov pri obravnavi pacienta z epileptičnimi napadi. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da so epileptični napadi dokaj pogosti pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci dobro usposobljeni za obravnavo z njimi.
Ključne besede: epileptični napad, epileptični status, NMP, prehospitalna enota, zdravstveni reševalec
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1627; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

3.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1944; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
NUJNA MEDICINSKA POMOČ OB ZASTRUPITVI Z DROGAMI
Anja Levart Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: Droge so poznali že v starih civilizacijah. Verjetno takrat še nihče ni slutil, da bi te »substance« sčasoma, še posebej v sodobnem, modernem času, lahko postale tako pereč problem družbe, ki marsikatero družino spravlja na rob obupa in propada. Zdravstveni reševalci, ki delujemo v enotah nujne medicinske pomoči (NMP), se pogosto srečujemo s primeri, ko pomoč potrebuje prav oseba, ki je aktiven uporabnik različnih vrst drog. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše zaplete ob zastrupitvi s prepovedanimi drogami, dileme pri obravnavi uživalcev prepovedanih drog, s katerimi se srečujemo zdravstveni reševalci v NMP, predstavljamo oblike nudenja strokovne pomoči pri akutni zastrupitvi s prepovedanimi drogami ter ugotavljamo najpogostejše vzroke za predoziranje s prepovedanimi drogami med njihovimi uživalci. V empiričnem delu diplomskega dela smo grafično in opisno predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v reševalni službi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in zdravstvenimi delavci zaposlenimi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OE Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo anketirani zdravstveni reševalci pri obravnavi tovrstnih pacientov največ težav z vzpostavitvijo intravenske poti, da je najpogostejša oblika nudenja nujne medicinske pomoči pri tovrstnih intervencijah aplikacija antidota ter, da je najpogostejši vzrok za predoziranje uživalca prepovedanih drog čistost substance, ki jo uporabnik zaužije v danem trenutku.
Ključne besede: droga, zdravstveni reševalec, prepovedane droge, odvisnost, nujna medicinska pomoč (NMP)
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1934; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

5.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1003; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Ključne besede: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Objavljeno: 10.07.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

8.
Prehospitalna oskrba pacienta z epileptičnim napadom
Miha Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov kakor tudi same vzroke in razloge za ta pojav. Opisali smo tudi najtežjo obliko epileptičnega napada, torej tako imenovan epileptični status. Opisali smo pravilno prvo pomoč, ki jo izvajajo laiki, sprejem nujnega klica na številki 112 ter oddajo intervencije prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči, nujno medicinsko pomoč, ki je v domeni prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči, ter kasnejšo obravnavo pacienta z epileptični napadom v terciarni ustanovi. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo, kako pogosto se slovenski zdravstveni reševalci srečujejo s tem pojavom, njihovo poznavanje in razlikovanje med epileptičnimi napadi ter izvajanje pravilnih ukrepov pri obravnavi takega pacienta. Z izvedeno raziskavo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in ugotovili, da epileptični napadi niso redek pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci v Sloveniji odlično usposobljeni za obravnavo takšnih intervencij.
Ključne besede: epilepsija, zdravstveni reševalec, prehospitalna enota
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 181; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (849,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici